Strokovnjaki potrjujejo: Redna vadba ti lahko spremeni življenje

Da bi svoje možgane zadovoljili z res dobro utemeljitvijo, zakaj se letos res splača slediti novoletnim zaobljubam, smo pripravili poglobljen seznam prednosti, ki jih prinaša reda športna aktivnost. Upamo, da ti bodo pomagale, da svoje nemotivirano telo spraviš s kavča in v pogon; tudi presenetljivo malo športne aktivnosti ima presenetljivo velike pozitivne učinke.

Na spletu ni težko najti videov obsesivnih maratoncev, ki vztrajajo na pasje dolgih trasah. Vsakemu, ki ni nikoli tekel, se zdi kot mučenje - a vso resnično fizično zoprnost tako dolgega teka pretehta močen užitek. Šport v možganih sprosti endorfine, naravne kemikalije sreče, ki zmanjšajo bolečino in stres ter človeka spravijo v dobro voljo. Športna aktivnost bo spodbudila produkcij serotonina, odgovornega za mentalno zdravje in dobro počutje; mnogi trdijo, da je dolg sprehod lahko tako učinkovit kot nizka doza antidepresivov. Hkrati z zvišanjem serotonina se zniža raven kortizola in adrenalina, dveh primarnih stresnih hormonov.

Maratonci torej ne tečejo, ker uživajo v bolečini; tečejo zato, ker užitek ob fizični aktivnosti dodobra odtehta fizični napor. In ne, ni treba teči dolgih maratonov; dovolj je že 20 do 30 minut zmerne aktivnosti, da bo naše telo še več ur v bolj sproščenem in zadovoljnem stanju. Pa še to: za razliko od umetnih substanc, ki z dolgo uporabo postanejo manj učinkovite, bo redno izvajanje športnih aktivnosti znižalo raven tesnobe, depresivnih in stresnih stanj. Šport nas torej dela srečne – in velikokrat je celo boljši odgovor na slabo počutje od pisanja dnevnika, meditacije in dolgih terapevtskih pogovorov!

Šport je zelo učinkovit pri izboljšanju naše samopodobe. Ne gre le za to, da bomo poleti dobro izgledali v kopalkah (čeprav je to tudi lahko velik motivator); gre tudi za to, da bomo zaupali v svoje fizične sposobnosti. Naše telo je narejeno za gibanje - zato je tudi najbolj srečno takrat, ko se dovolj premika.

Ne izboljša pa se le podoba o lastnem telesu in njegovih zmožnostih; ko premagamo vse večje športne izzive (recimo pretečemo prve tri kilometre, potem prvih pet, deset in dvajset), se poveča naš notranji občutek sposobnosti in odpornosti; verjamemo, da lahko dosežemo zadane izzive in da smo sposobni več, kot sami verjamemo. Povečana samozavest se hitro prenese na ostala življenjska področja; če smo lahko pretekli maraton, bomo pa že uspeli tudi v šoli ali karieri, si misli naša glava.

Slabo mentalno stanje je pogosto tesno povezano s pomanjkljivo socialno oporo. K sreči šport naslovi tudi to; sploh skupinsko izvajanje športnih dejavnosti nas poveže in ustvari socialne vezi, ki varujejo pred osamljenostjo in z njo povezano nesrečo. Hkrati zaradi športa tudi sami postanemo boljši prijatelji. Šport namreč lahko okrepi empatijo, odpornost na negativne dogodke in upravljanje z lastnimi čustvi. Vse to so kvalitete, ki jih posamezniki pogosto iščejo v prijateljih.

Več o tem smo zapisali v tem članku (link do naslednjega). Na kratko: aktivno telo je povezano z aktivnimi možgani, ki bolje pomnijo in se lažje osredotočijo na nalogo. Športniki so pogosto uspešni v šoli, čeprav imajo manj časa od skrbnikov! Ker šport na naraven način možgane oskrbi s kemikalijami sreče, se hkrati zmanjša verjetnost zlorabe substanc; možgani ne potrebujejo umetnega nadomestka, ker je dovolj že naravne oskrbe.

Začeli smo z opisom maratoncev – in čeprav je njihova predanost nedvomno lahko vir inspiracije, je dejstvo, da za veliko večino takšna količina fizične aktivnosti ne bo prinesla pozitivnih rezultatov; prej obratno. Znanstveniki se nekako strinjajo, da je optimalna količina športa za večino do trikrat na teden po eno uro. Pretiravati se ne splača; vodi izčrpanost in ustvarja nižjo, ne višjo samopodobo. Najboljše učinke bomo dosegli, če bomo športali z užitkom, ne z obsesivno željo po težko dosegljivih fizičnih rezultatih. Stresa je v življenju že dovolj; naj šport ne postane še en dodaten vir.