Zakaj nas telo šele januarja kaznuje za ves sladkor, ki smo ga pojedli decembra?

Decembrski priboljški so super uteha pred mrazom, sivino in neskončnimi obiski sorodnikov, ki jih nismo ravno najbolj želeli obiskati. December je končan, mi pa bi želeli, da naše telo enostavno preskoči nazaj na bolj vzdržen in zdrav način prehranjevanja. Težava je, da se zdi, da se je celoten organizem uprl. Energije ni, počutje pa se sklada s sivino, ki vlada zunaj. Ni treba obiskati psihiatra, samo poravnati bo treba račune, ki jih telo izstavlja za vse praznične grehe.

Začnimo s sladkorjem. Mama je spekla piškote, pri novoletni torti se nismo šparali, vmes pa smo pridno jedli čokoladice iz adventnega koledarja. Sladkarije na kratek rok res izboljšajo razpoloženje, a prinesejo tudi stranske učinke. Telo se navadi na "instant gorivo" in ko sladkorja ne dovajamo več v stalnem ritmu, sledi padec. Celice so se navadile na več inzulina, ki ga je kot odgovor na vso količino sladkorja sproščalo naše telo. Rezultat? Možgani ne bodo mogli efektivno izkoristiti manjših količin sladkorja, ki jih bomo zaužili, kar se kaže v utrujenosti, slabi volji, razdražljivosti in nezmožnosti osredotočanja.

Podobno škodo je naredil alkohol. Če dve ali tri noči žuranja naš organizem še nekako preživi, je en mesec popoldanskih "pijačk" in kuhančkov pustil že precej opazne posledice. Tudi če smo bili v postelji dovolj časa, je bil naš spanec zelo verjetno nekvaliteten, naše neprespano razpoloženje pa je posledično zahtevalo vse več "kuhančkov", da smo se lahko vklopili v družbo. Posledice alkohola, sploh na razpoloženje in delovanje možganov, so vidne še več dni; tudi če smo nazdravili samo enkrat ali dvakrat na teden, smo bili verjetno cel mesec v stanju blage, komaj zaznavne odtegnitve, ki pa je do januarja postala že precej opazna.

Kombinacija alkohola, sladkorja in nasploh nezdrave hrane je povzročila hud udarec naši prebavi. Da ima ta vpliv na zelo velik del našega razpoloženja in imunskega sistema, ni treba posebej poudarjati. Hrana nas je na kratek rok res razveselila in potolažila, na dolgi rok pa smo si sami spisali recept za slabše počutje. Če boste cel januar zdravili blag kronični prehlad, ki ga niti babičin čaj z medom in limono ne bo uspel pozdraviti, je morda vzrok v porušenem ravnovesju v prebavilih.

Nezadovoljno črevesje in letargičnost, ki jo je povzročila odtegnitev od sladkorja, nas verjetno nista ravno napolnila z motivacijo, kar pomeni, da decembra verjetno nismo veliko športali. Pomanjkanje gibanja prispeva k splošnemu občutku bede in gnitja; manj kot se gibamo, manj energije imamo. Presnova se je upočasnila, hormone sreče, ki jih tako radodarno deli redna športna aktivnost, pa smo morali iskati v neskončnem druženju in v tistem papirnatem kozarčku kuhančka. Pomanjkanje gibanja je torej še en dejavnik, ki lahko povzroči, da se januarja počutimo tako slabo.

Morda smo res naslikali precej žalostno sliko; kako se torej izvleči iz nastale situacije? Slabo januarsko počutje ni hec, a ekstremni pristopi žal le redko delujejo. Če se bomo čez noč vrgli v zelene smutije in svoje izčrpano in bolno telo silili na tek, si bomo naredili medvedjo uslugo, pa še gibanje se nam bo verjetno priskutilo. Univerzalni recept je precej dolgočasen. Ključ je v postopnosti; pijte več vode, postopno zmanjšujte vnos sladkorja in začnite z vsakodnevnim sprehodom (ja, tudi 10 minut je dovolj). Organizem bo potreboval nekaj časa, da se vrne v ustaljene tirnice. Nekaj nasvetov lahko najdete še v tem članku (link do drugega članka), predvsem pa ne pozabite: normalno je, da se nekaj časa počutite slabo. Minilo bo. Samo poskusite uteho iskati v čem drugem kot v bombonih in sladkih pijačah!