Čeprav revmatoidni artritis ni bolezen, o kateri bi se v javnosti veliko govorilo, in kljub temu da nas nanjo vsako leto spomni svetovni dan artritisa, ki ga obeležujemo 12. oktobra, ljudi, ki jih prizadene, ni malo. V svetu za revmatoidnim artritisom zboli od 0,3 do 1 odstotka prebivalstva. Bolezen lahko resno vpliva tudi na dnevne aktivnosti. Kot ugotavljajo pri Svetovni zdravstveni organizaciji, deset let po obolenju za revmatoidnim artritisom najmanj 50 odstotkov bolnikov ne more obdržati zaposlitve s polnim delovnim časom. 

Ko govorimo o Sloveniji, se revmatoidni artritis pojavlja pri približno 1 odstotku prebivalstva. To predstavlja okrog 20.000 bolnikov s to boleznijo. Zboli lahko vsak, tudi otroci in starejši, najpogosteje pa so to ljudje med 30. in 55. letom starosti, pri čemer ženske zbolevajo pogosteje, saj je razmerje med ženskami in moškimi 3 proti 1. 

Vnetna bolezen, ki lahko vodi v invalidnost

Revmatoidni artritis je kronična vnetna sistemska bolezen, ki prizadene predvsem sklepe, lahko pa tudi obsklepne dele ali katerikoli organski sistem. Na začetku so boleči in otekli predvsem mali sklepi rok, stopal, zapestja in komolci. Pozneje se vnetje lahko razširi na velike sklepe, kot so kolena, kolki in gležnji, ter celo na hrbtenico. Nezdravljena bolezen ne vodi le v invalidnost, temveč tudi v prezgodnjo umrljivost. Bolniki z revmatoidnim artritisom namreč umirajo mlajši in imajo večje tveganje za srčno-žilne bolezni ter limfom v primerjavi s splošno populacijo. 

Revmatoidni artritis se pojavlja pri genetsko dovzetnih osebah. Zakaj je pri nekaterih dovzetnost za to bolezen večja in pri drugih ne, čeprav imajo podobne gene, ni povsem jasno. Prav tako ni jasno, kaj sproži začetek bolezni. Je pa znano, da ima pomembno vlogo pri sklepnem vnetju in njegovih posledicah imunski sistem. Ta pri revmatoidnem artritisu ne deluje pravilno ter napade lastna tkiva, sklepe in tudi druge organe. 

Simptomi se lahko pojavijo in izginejo ter spet pojavijo

Simptomi in znaki revmatoidnega artritisa so različni, zanimivo pa je, da se lahko v določenem trenutku pojavijo in za nekaj let izginejo, nato pa spet pojavijo. Najbolj jasen znak revmatoidnega artritisa je sklepno vnetje. Če se ne umiri, lahko okvari še sklepni hrustanec, kosti in kite ter vezi okrog sklepa. Mnogi bolniki se tudi zelo hitro utrudijo. Nekateri imajo lahko nizko temperaturo. Drugi spremljajoči splošni znaki bolezni pa so še slabo počutje, utrujenost, izguba teka in hujšanje, včasih slabokrvnost in podkožne revmatoidni vozliči. Bolniki z revmatoidnim artritisom – sicer zelo redko – lahko dobijo tudi vnetje osrčnika, rebrne mrene ali pljučnega tkiva. Možen je pojav suhih ust ali oči, pri nekaterih pa se lahko pojavi vnetje malih žil, ki se pokaže tudi z izpuščaji ali razjedami.

Vsekakor je ob sumu na revmatoidni artritis nujen pregled pri specialistu internistu revmatologu. Postavitev diagnoze v prvih treh mesecih od začetka bolezni je namreč izjemno pomembna, saj prav z zgodnjim intenzivnim zdravljenjem upočasnimo napredovanje bolezni in erozijo skeleta. 

Vprašajte znanost in zdravnike

Čeprav zdravila, ki bi revmatoidni artritis odpravilo, še vedno ni, napredovanje bolezni namreč lahko znatno upočasnimo z zdravili, ki vplivajo na nepravilno delovanje imunskega sistema. Znake bolezni lahko tudi lajšamo, predvsem bolečine in vnetja. Zato prepričanje ljudi, ki zbolijo za revmatoidnim artritisom in menijo, da ne morejo ničesar storiti, da bi si olajšali trpljenje, zagotovo ni pravilno. Tako kot tudi ne prepričanje, da je revmatoidni artritis bolezen, ki prizadene zgolj starejše, ali izogibanje rekreaciji zaradi strahu, da bo bolezen zaradi tega še hitreje napredovala.

“Bolezen je lažje obvladati, če jo bolnik razume in če razume, zakaj mora redno jemati predpisana zdravila. Bolnikova vpetost v celoten proces zdravljenja je nujna tudi zato, ker gre za njegovo telo, zato je prav da soodloča pri zdravljenju. Soodločanje pa je odgovornost, ki mora temeljiti predvsem na informiranosti in tudi določeni meri znanja. Zaradi nezadostne poučenosti in ne nazadnje tudi zaradi napačnih informacij, ki jih bolniki najdejo na raznih spletnih mestih, ki si včasih tudi nasprotujejo ali pa jih bolniki napačno razumejo in interpretirajo, obstaja nevarnost, da bolniki zdravljenje opustijo, zlasti po prvem izboljšanju. Za čim boljše obvladovanje vnetnega revmatizma je tako ključna dobra informiranost o bolezni,” poudarja Petra Zajc, univ. dipl. pravnica in

strokovna sodelavka Društva revmatikov Slovenije, in dodaja, da gre za kronično bolezen, zato je stanje, ko vnetje umirimo in bolečina preneha, treba vzdrževati z zdravljenjem: “Če bolnik tega ne razume, je veliko možnosti, da bo opustil jemanje predpisanih zdravil, misleč, da jih ne potrebuje več. A samo redno in pravilno jemanje zdravil zagotavlja njihovo učinkovitost. Prenehanje zdravljenja v večini primerov privede do povečanja aktivnosti bolezni že v nekaj tednih do mesecih.” 

 V razblinjanju neresničnih informacij in zmot, ki jih imajo bolniki pa tudi splošna javnost o revmatoidnem artritisu, je ključna krepitev zaupanja v zdravstvo in strokovnjake s področja zdravstva. Pri tem pomembno vlogo igrajo tudi ozaveščevalne kampanje, kot je Vprašaj znanost-Vprašaj zdravnika, ki pozornost iz nepreverjenih virov usmerjajo v pristojne zdravstvene strokovnjake in društva. 

Ozaveščenost o revmatoidnem artritisu je danes sicer veliko večja, kot je bila pred desetletjem, vendar pa, kot pravi Petra Zajc, kredibilnih informacij o bolezni nikoli ni preveč, časa pa je v ambulanti vedno premalo. Zato so v Društvu revmatikov Slovenije pred časom izdali tri nove knjižice “Sprejmi me” za bolnike z revmatoidnim artritisom (RA), psoriatičnim artritisom (PsA) in ankilozirajočim spondilitisom (AS), ki so nastale v sodelovanju s slovenskimi revmatologi in so tudi dostopne na spletni strani društva. V društvu lahko bolniki prejmejo tudi številne druge kredibilne informacije, ki nastajajo v sodelovanju s strokovnjaki. Tako zanje organizirajo različne izobraževalne vsebine v obliki vikend seminarjev, spletnih seminarjev, delavnic ter družinskih in regijskih srečanj. Veliko informacij o bolezni lahko bolniki najdejo tudi na njihovih spletnih platformah, kot so spletna stran www.revmatiki.si, FB stran in YouTube račun društva, izdajajo pa tudi glasilo Revmatik in številne druge informativne materiale, knjižice in brošure.

Viri:

- Svetovna zdravstvena organizacija. The global burden of rheumatoid arthritis in the year 2000. Dostopno na: https://www.who.int/healthinfo/statistics/bod_rheumatoidarthritis.pdf

- Nacionalni inštitut za javno zdravje. Zdravje v Sloveniji. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/zdravje_v_slovenji.pdf

- Združenje zdravnikov družinske medicine. Revmatoidni artritis. Dostopno na: http://www.drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/I-051.pdf

- Arthritis Foundation. Rheumatoid Arthritis: Causes, Symptoms, Treatments and More. Dostopno na: https://www.arthritis.org/diseases/rheumatoid-arthritis

- Rehabilitacija. Sodobno zdravljenje revmatoidnega artritisa. Dostopno na: https://drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/Sodobno_zdravljenje_revmatoidnega_artritisa.pdf

- Revma. Priročnik za revmatike. Dostopno na: https://www.revma.net/priro-nik-za-revmatike/revmati-ne-bolezni/revmatoidni-artritis/

Naročnik oglasa je Pfizer