Ko človek opazi, da slabše sliši je seveda potrebno ukrepati takoj in se odpraviti na testiranje sluha. Robert Lepener, direktor družbe Neuroth slušni aparati, pravi, da je glede na izkušnje v njihovi družbi najbolj običajna starostna naglušnost, torej naglušnost, ki pride z leti. »Gre za kombinacijo prevodne in zaznavne naglušnosti. To pomeni, da začnejo slušne čutnice, ki prenašajo zvok v možgane, odmirati in zaradi tega ne prihaja več do živčnih dražljajev, ljudje pa posledično več ne slišijo oziroma ne razumejo. Pride torej do prekinitve prenosa zvoka v možgane,« pojasnjuje direktor slovenske podružnice najstarejšega družinskega podjetja za slušno akustiko v Evropi in dodaja, da to še zdaleč ni edini vzrok za naglušnost. »Naglušnost se lahko pojavi tudi v mladosti. Lahko je kombinirana, obstaja tudi možnost centralnih okvar, vse večji problem današnja družbe pa je tudi poklicna naglušnost, ki je posledica konstantne izpostavljenosti prekomerni glasnosti brez ustrezne zaščite za sluh, ki bi jo moral delavcem zagotoviti delodajalec.«

Kako izbrati pravega?

Gospod Lepener pojasnjuje, da načeloma obstajajo tri vrste slušnih aparatov: uporabniki lahko tako izbirajo med vušesnim, zaušesnim in slušnim aparatom, ki je kompletno v sluhovodu. Vušesni slušni aparati so zelo majhni in praktično nevidni. Nosijo se v sluhovodu, zaradi česar je zaznavanje zvoka zelo blizu naravnemu. Zaušesni slušni aparat ima ušesni vložek, ki se nahaja v ušesu, presenetljivo majhno ohišje z elektroniko pa je nameščeno za uhljem. Ta aparat se oblikuje glede na želje uporabnika in je zelo nevpadljiv. Najbolj zanimivo pa je, da imajo vse tri vrste slušnih aparatov v osnovi enako elektroniko. »To je pač samo oblika, ki je navzven. Zakaj se odločamo za eno, drugo ali tretjo obliko, to je odvisno od želja, to je odvisno od izgube sluha. Oseba z manjšo izgubo sluha ne potrebuje močnega, velikega zaušesnega slušnega aparata; nekdo, ki ima zelo močno izgubo sluha pa seveda ne more imeti najmanjšega vušesnega aparata, ker se ga fizično ne da izdelati,« pojasnjuje gospod Lepener.

Še bolj kot sam slušni aparat pa je pomembno testiranje le-tega. Testno nošenje slušnega aparata namreč olajša prehod na slušni aparat in daje pomembne informacije o tem, kateri tip aparata bi posamezniku najbolj ustrezal. Prva izkušnja s slušnim aparatom je običajno nekaj posebnega, uporabnik pa v prvi fazi običajno preveri prileganje in delovanje samega aparata. Nato mora akustik za sluh slušni aparat nastaviti glede na potrebe posameznega uporabnika, pri čemer mu je v veliko pomoč uporabnikova izkušnja in občutki pri nošenju. A poudariti velja, da se na slušni aparat ni mogoče navaditi čez noč. Telesno in duševno prilagajanje novi situaciji je proces, ne enkratni dosežek. Uporabnik slušnega aparata si mora torej pustiti nekaj časa, da se ponovno navadi na zvoke, ki jih doslej ni slišal.

S sluhom ima po mednarodnih raziskavah sodeč težave vsaj 10 odstotkov populacije, zaskrbljujoče pa je, da jih samo četrtina poišče zdravniško pomoč. Ljudje se s slabšim sluhom ne smemo enostavno sprijazniti, saj gre za resen zdravstveni problem, ki je zaradi staranja populacije vse bolj prisoten. Glede na to, da slušni aparati dandanes niso več samo naprava, ki ločuje zvok iz okolice, temveč so pravcati multimedijski čudeži, ki se lahko povežejo praktično s čimer koli, pri odločitvi zanje ne bi smeli oklevati. Slušni aparati, predvsem tisti, ki jih priporoči akustik za sluh, so namreč visokotehnološki izdelki. To pomeni, da so izdelani in nastavljeni po meri uporabnika, se odlično prilegajo in so presenetljivo majhni ter enostavni za uporabo.

Razlika je očitna!

Gospod Stanislav Brlek je v podjetju Neuroth slušni aparati že vrsto let zaposlen kot akustik za sluh. Tudi njegov sluh je okvarjen že od otroštva in je posledica jemanja zdravil, a čeprav se mu je kot otroku zdelo, da se mu bo zaradi naglušnosti podrl svet, temu ni bilo tako. Sošolci so njegovo okvaro sluha dobro sprejeli, tudi učitelji so bili razumevajoči in so mu pomagali, kolikor se je dalo. Težave pa so se pojavile potem, ko je začel iskati zaposlitev. »Naglušnost sem najprej skrival in kar nekaj delodajalcev mi je pozneje, ko sem že delal, zaupalo, da me ne bi vzeli v službo, če bi vedeli za mojo okvaro sluha,« se danes spominja akustik, ki že vrsto let s predanostjo testira sluh in tudi s svojimi izkušnjami pomaga vsem, pri katerih ugotovi, da ne slišijo dobro.

Kakovost in raznolikost

Pri izbiri ustreznega slušnega aparata je vsekakor potrebno biti pozoren na kakovost in raznolikost ponudbe. Prav v tem je po besedah direktorja družbe gospoda Lepenerja prednost družbe Neuroth slušni aparati. »V našem podjetju ponujamo raznolike storitve. Poleg testiranj sluha in opreme za zaščito sluha ponujamo tudi slušne aparate štirih največjih svetovnih proizvajalcev. Mislim, da ni situacije, ki je ne bi znali ali ne bi mogli rešiti. Imamo lasten laboratorij za izdelavo vseh teh vušesnih aparatov, ušesnih vložkov, hkrati pa imamo tudi lastno izobraževalno akademijo, ki stalno izobražuje naše akustike - ker poklica akustikov v Sloveniji ni, jih izobražujemo v lastni akademiji v Avstriji in v Sloveniji. To pomeni, da res ponujamo maksimalno, kar je možno na tem področju. Hkrati smo moderno podjetje in smo usmerjeni na kupce, na njegove potrebe, želje.« O naglušnosti se v družbi vse več govori, slušni aparati pa so tehnološko vse bolj dovršeni, zato resnično ni nikakršnega razloga, da ne bi poiskali pomoč, če imate občutek, da slabše slišite.