Ko se zjutraj prebudite, telo namreč prične proizvajati več hormona kortizola, ki ga poimenujemo tudi hormon stresa, saj nas na ta način prebudi in nas pripravi na naloge, ki nas čakajo preko dneva.
Če kavo spijemo takoj po prebujanju, ta poživilni napitek tako nima pravega učinka, saj telo napolnimo z energijo, ki se je v nas tako ali tako pričela prebujati. Prav zato strokovnjaki svetujejo, da uskladimo nivo kortizola in dodajanja kofeina ter tako kavo spijemo uro ali dve po bujenju. V tem času se nivo kortizola že zniža in s kofeinskim napitkom pridobimo ravno toliko energije, kot je potrebujemo za aktivno delovanje.
Po jutranji kavi pa ni priporočljivo takoj spiti druge. To si privoščite šele nekaj ur kasneje ali še bolje, po kosilu. Pri večini je namreč nivo kortizola med 12. ali 13. uro popoldne znova povišan, zato takrat ni priporočljivo dodajati kofeina. A po kosilu si kavo lahko znova privoščite, da boste tako nekoliko dvignili nivo energije.
Sicer pa ni priporočljivo spiti več kot dve do tri skodelice kave na dan, poleg tega se je kofeinu potrebno izogibati najmanj šest ur pred spanjem. Razlogi za to so vsem dobro poznani. Pitje kave pred spanjem lahko povzroči nespečnost, zaradi česar bomo naslednji dan še težje kos svojim vsakodnevnim nalogam.
Je kava zdrava?
Kava v zmernih količinah ne škodi, a po drugi strani nima večjih pozitivnih učinkov na zdravje, pojasnjuje izr. prof. dr. Cirila Ribič Hlastan, univ. dipl. inž. Kljub vsemu pa priznava, da pitje kave ima nekatere prednosti. ''Vpliva na centralni živčni sistem kakor tudi na srce in krvni obtok, zato resnično lahko zbudi, zmanjša utrujenost in izboljša osredotočenost. Toda to so tudi njene edine prednosti. Kava preprosto povedano ne vsebuje hranil, ki bi bila za nas koristna, po drugi strani v prevelikih količinah celo škodi,'' je pojasnila. Tako svetuje, da pitje kave omejimo na ne več kot dve ali tri skodelice kave na dan. “Odmerki, ki presegajo 300 miligramov kofeina, lahko povzročajo nekatere neželene učinke, kot so nemir, nervoza, vzburjenost, nespečnost, rdečica na obrazu, povečano uriniranje, gastrointestinalne motnje, mišične krče, motnje srčnega ritma, nepovezane misli in govor,“ še dodaja Ribič Hlastanova. Se bodo pa takšni učinki pri nekaterih posameznikih pojavili prej, pri drugih pozneje. “To je odvisno od telesne mase posameznika in tudi od njegovega tolerančnega praga,“ še razloži strokovnjakinja.
|
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV