Borovnice izvirajo iz Severne Amerike. Danes jih pridelujejo v nasadih v Severni Ameriki, Španiji, Franciji, Nemčiji in Avstriji. Največ gozdnih borovnic pridelajo v Avstriji, nekaterih državah vzhodne Evrope in Balkana ter v Franciji.

Borovnice vsebujejo dobrih pet odstotkov sladkorjev, flavonoide, zlasti antocianidine, pektin, organske kisline, vitamin C, beta karoten, vitamine skupine B in druge vitamine, vrsto rudnin.
Njihova hranilna vrednost se na sto gramov giblje okoli 62 kalorij.

Močan antioksidant, ki daje moč

V današnjem času borovnice izstopajo kot močna antioksidacijska hrana. Za to je odgovorna združena moč vseh sestavin z vodilno vlogo flavonoidov. Ti "lovijo" proste radikale, s katerimi si sicer dajejo opravka telesu lastni antioksidanti, in jim tako lajšajo delo ter varčujejo z virom naše življenjske moči.

Zelo so koristne za ožilje, ker njihovi flavonoidi v družbi z vitaminom C krepijo stene žil. Zavirajo oksidacijo LDL-holesterola in oksidacijske poškodbe žilnih sten, zaradi katerih te postanejo preveč prepustne in tako sodelujejo tudi pri preprečevanju bolezni srca in ožilja. Ko jemo borovnice, se tako nevede branimo pred civilizacijskimi boleznimi.

Borovnice pomagajo:

– za zdravo ožilje in zmogljivo srce,
– proti oksidaciji LDL-holesterola in za njegovo zmanjšano vsebnost v krvi,
– za ostrejši vid,
– proti vnetjem,
– za zdrave sluznice,
– kot preventiva pred rakom, ker ščitijo pred oksidacijskimi poškodbami celic,
– za zdrave razmere v prebavilih, predvsem v debelem črevesu, kjer preprečujejo razvoj škodljivih mikroorganizmov,
– za čiščenje sečnih poti.

Sveže borovnice lahko hranimo v hladilniku en teden. Izredno primerne so tudi za zamrzovanje: borovnice najprej zamrznemo razprostrte posamezno po pladnju, šele potem jih vsujemo v zamrzovalno posodo. V zamrzovalni skrinji jih lahko hranimo več mesecev.