Za simbol dolgega življenja so veljale nekoč tudi na Kitajskem. Tam jih poznajo že od 5. stoletja dalje. Po svileni poti so jih nato prenesli v Perzijo, kjer jih je odkril Aleksander Veliki, ki jih je prenesel Grkom in Rimljanom.

Sadež, ki vrača energijo

Breskve so zelo priljubljene predvsem zaradi svoje sočnosti in visoke vsebnosti aromatičnih substanc. Vsebujejo tudi veliko kalcija, fosforja, kalija, provitamina A, vitamine skupine B in vitamin C.

Breskve imajo tanko, žametasto, rahlo dlakavo lupino. Meso sadeža je belo do rumenkasto ter zelo sočno in sladko, odvisno od vrste. Pri nekaterih sortah se meso drži koščice ali se le delno loči od nje, pri drugih pa je prosto. Nektarine so breskvam soroden sadež. Za razliko od breskev imajo gladko lupino in nekoliko več kisline.

Kot sadež rumene barve vam daje energijo po zaslugi ogljikovih hidratov, z antioksidacijskim učinkom pa vas varuje pred staranjem. Najzaslužnejši antioksidant iz hrane rumene barve je betakaroten, ki ga človeški organizem spreminja v vitamin A. To je tudi razlog, zakaj vam rumeno sadje v primeru utrujenosti, denimo po telesni dejavnosti ali v toplih dneh, tako hitro povrne energijo. Zadnji, vendar nič manj pomemben učinek se kaže na koži, kajti rumeno sadje ji ohranjata naravno prožnost in svežino. Sadje rumene barve sta še limona in banana.

Najboljše so presne in za sadne solate

Breskve so najbolj okusne, če jih uživamo presne. Zelo okusne so tudi, če odstranimo puhasto lupino. Primerne so za sadne solate in se dobro ujemajo z orehi ter z večino ostalega sadja. Breskve, ki so se zgubale, za nekaj ur namočimo v hladno vodo. Spet bodo napete, pri tem pa bodo ostale sladke in sočne!