Fíge, imenujejo se tudi smokve, so bile razširjenje in popularne že v stari Grčiji in Rimu. Asirci so gojili fige že leta 3000 pr. n. št., v Grčiji pa so jo začeli gojiti leta 700 pr. n. št. Od tod so se razširile po celotnem Sredozemlju. Omenjajo jih tudi že v Bibliji in drugih starih zapisih. Na zahodno obalo so jih pripeljali španski zavojevalci, v 19. stoletju pa so prišle tudi v Kalifornijo. Danes slovi Kalifornija kot ena največjih pridelovalk fig poleg Turčije, Grčije, Portugalske, Španije in Francije.

Figa je srednje velik grm ali drevo. Kot divja raste na območju od Sredozemlja do Indije, kot kulturna rastlina pa tudi v drugih tropskih in subtropskih območjih. Zraste do 10 metrov, drevo ima velike liste, ki so podobni listom vinske trte. Sadež fige je okrogle oblike, podoben hruški, le manjši in je glede na vrsto zelene do temnovijolične barve.

Figovec je izjemno odporen na sušo in raste na istem področju kot vinska trta, oljke in agrumi. Ne prenese temperature pod –10 stopinj Celzija. Rad ima globoka tla, bogata z organskimi snovmi. Sicer pa obstaja celo več kot 150 vrst fig.

Vitaminska bomba z veliko sladkorja

Fige vsebujejo veliko vitamina B1 in mineralnih snovi. Sveže vsebujejo tudi precej sladkorja, tja do 15 odstotkov. Sušene in konzervirane pa vsebujejo kar 60 odstotkov sladkorja. Zato so koristen vir dobrih sladkorjev, a z njmi ne gre pretiravati!
Sicer pa so fige zelo občutljive in hitro pokvarljive.

Hitro postanejo kisle, zato jih je dobro hraniti v hladilniku. Zaradi njihove občutljivosti jih večino posušijo naravno na soncu ali umetno v sušilnicah. Posušena figa je hranljiv, sladek sadež, ki ga lahko uživamo skozi celo leto. Sodijo tudi med vrhunske kulinarične specialitete.