Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pravijo, da je integrirana pridelava zdrava, saj naj bi z uporabo naravnih virov in mehanizmov zmanjšali negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi.

Sanja Lonča iz koalicije Inštituta za trajnostni razvoj podeželja pa trdi, da ministrstvo zavaja javnost. S promocijskimi materiali in shemami o kakovosti integrirane pridelave jo potrošniku predstavlja kot "skoraj" ekološko, kar pa je daleč od realnosti. "Integrirana pridelava namreč dovoljuje precej široko paleto škropiv in umetnega gnojenja."

Več o tem si lahko preberete na zazdravje.

Večina slovenskih jabolk je integrirane pridelave

Potrošniki večkrat zmotno mislijo, da na "domačih" jabolkih ne bo toliko pesticidov. Sanja Lonča pravi drugače: "Leta 2006 so ostanke pesticidov našli na 80 odstotkih testiranih slovenskih jabolk, leta 2007 pa na 82 odstotkih. Res pa je, da količine niso presegale uradno dovoljenih meja, vendar se moramo zavedati, da je dovoljena meja vedno politična odločitev, na katero bolj vpliva lobiranje s strani proizvajalcev škropiv kot pa skrb za zdravje prebivalcev."

Četudi bi varnostne ocene posameznih pesticidov držale, je za znanost še vedno neznanka delovanje koktajlov pesticidov, ki se jih pridelovalci vse bolj pogosto poslužujejo ravno zato, da ne prekoračijo zgornjih dovoljenih meja. Kot je povedala Lončarjeva, so kar v 60 odstotkih vseh testiranih jabolk v Sloveniji ugotovili te koktajle pesticidov.

Na spletni strani Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor najdemo škropilni program jablane za leto 2009, ki od konca marca do začetka septembra predvideva 14 škropljenj.

Pri ekološki pridelavi so škropiva naravnega porekla

Razlika med ekološko in integrirano pridelavo je v načinu pridelave in vzgoje. V ekološki pridelavi sadjarji uporabljajo škropiva in gnojila, ki so "strogo" naravnega porekla in prijaznejša naravi. To pomeni, da ekološki kmetovalci v največji možni meri upoštevajo naravne zakonitosti in se s svojim delom poskušajo približati harmoniji narave. Na takšen način pridelajo živila najvišje kakovosti, z visoko vsebnostjo hranilnih snovi, rudnin in vitaminov.

Tudi sadike za ekološko pridelavo naj bi bile že od začetka ekološko vzgojene. Oskrba jabolk v naslednjih letih (rez, obiranje itd.) pa enaka kot v integrirani pridelavi. V ekološki pridelavi sadjarji ne uporabljajo herbicidov (to so škropiva proti plevelom), temveč je obdelava zgolj mehanska, torej z motiko in traktorskim okopalnikom.

Ekološka pridelava je zaenkrat veliko dražja, hkrati pa so pridelki občutno dražji – ekološko sadje si dejansko lahko privoščijo le bolje situirani potrošniki.

Zakaj je jabolka sploh treba škropiti?

Škropljenje je pravzaprav zdravilo proti škodljivcem in boleznim, ki napadejo jabolka. Ti so v okolju, kjer jabolko raste, vedno prisotni. Roman Mavec, vodja poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta, pravi, da je jabolko živ organizem in je podobno kot človek dojemljiv za bolezni in razne bakterije. Če ni "zdravljen" s škropivom, slej kot prej "zboli". Ali škropljenje pomeni boljšo oziroma slabšo kakovost jabolka, pa so mnenja deljena, dodaja Mavec.

Denimo gnilo jabolko. Potrošniki so velikokrat prepričani, da ko odstranijo gnili del jabolka, odstranijo tudi "bolezen". "A a temu ni tako. Zavedati se morate, da je gnilo jabolko bolno jabolko! Jabolka, škropljena v skladu z vsemi predpisi, so načeloma zdrava jabolka. Vseeno pa je treba biti pozoren, kje jabolka kupujemo in ali so pravilno oskrbljena. Ko predelovalci kršijo pravila, mečejo slabo luč na celotno sadjarsko dejavnost, kar pa seveda ni dobro," meni Roman Mavec.

Zakaj ekološka pridelava ni bolj razširjena?

Koalicija za trajnostni razvoj, v kateri sodeluje veliko število nevladnih organizacij, opozarja, da se preveč napora in denarja namenja integrirani pridelavi. Na drugi strani pa razvoj ekološke pridelave stagnira in ne kaže, da bi lahko dosegli cilje, ki jih je vlada zastavila v akcijskem načrtu za razvoj ekološke pridelave v Sloveniji.

Lončarjeva še pravi, da se uradno hvalimo z velikim številom kmetij ter površin v ekološkem nadzoru. Dejansko pa večino teh površin predstavljajo pašniki in površine z minimalnim obsegom pridelave. Le devet odstotkov vseh naših ekoloških površin predstavljajo obdelovalne površine in nasadi, kar nas postavlja na dno evropske lestvice. Ko gre za odstotek obdelovalnih površin med vsemi eko površinami, so te v drugih državah veliko višje: 86 odstotkov na Danskem, 83 v Estoniji, 78 Latviji, 77 v Italiji in Litvi, 64 na Poljskem, 60 v Franciji, 48 v Avstriji na Finskem in Madžarskem ter 47 v Nemčji (vir: IFOAM, 2008).

Svoje mnenje lahko izrazite tudi na našem forumu. Kliknite tukaj