Njegova domovina so Japonska, Kitajska in Koreja. Na razpolago je kratek čas, in sicer v jeseni in pozimi. V Evropo je prišel okoli leta 1870, danes pa je priljubljen predvsem v deželah Sredozemlja. Tudi v Sloveniji ima svoje mesto, predvsem v Primorju.

Sicer pa beseda kaki pomeni sadež. Raste na drevesu, ki doseže največ 15 metrov v višino, lahko tudi manj. Ima široke ovalne liste ter rumeno-bele cvetove. Sadeži, ki uspevajo pri nas, so po velikosti podobni jabolkom. Zreli kakiji so oranžni ali rdečkasti, sadeži pa imajo okoli peclja razvrščene štiri liste. Lupina kakijev je gladka. Znano je tudi, da jeseni, ko listje odpade, plodovi ostanejo na drevesu kot sadež.

Vrste kakija se po svetu razlikujejo. V Ameriki na primer je tako poznan viržinski kaki, njegovi sadeži so svetlo oranžni. Pri nas imamo t. i. Diospyros kakije.

Kaki je vitaminsko bogat sadež

Običajno jih uživamo surove. Ko so dovolj mehki, jih lahko jemo kar z žlico ali jih pretlačimo in popestrimo s smetano, skuto ali jogurtom. Okusno naredijo tudi sadno solato, sicer pa se odlično dopolnjujejo tudi s siri in ribami.

Značilen okus dobijo šele, ko so dovolj zreli. So zelo sladki in kremasti. Če niso dovolj zreli, počakamo nekaj dni in jih pustimo na sobni temperaturi. Kakiji so tudi izredno občutljivi. V hladilniku se ohranijo največ dva dni. Pametno jih je pojesti takoj, ko so dovolj zreli.

Vsebuje veliko provitamina A, pa tudi precej vitamina C, bakra in kalija. Velja za pravo energijsko bombo, saj vsebuje 20 odstotkov sladkorja. Izredno je bogat tudi z vitamini skupine B, vsebuje še veliko magnezija, železa, fluora, bakra in joda ter pektin, ki uravnava prebavo. Sto gramov kakija vsebuje približno 77 kalorij. Kaki naj bi blagodejno vplival na prebavo in iztrebljanje, pomagal pa naj bi tudi proti hemeroidom.