Domovina kivija je Kitajska

Vrsto let je bila edina pridelovalka kivija Kitajska, ki je tudi domovina tega ovalnega sadeža z zeleno-rjavim olupkom in svetlo zelenim ali zlatim mesom. Kivi, prvotno znan pod imenom kitajska kosmulja, se je šele v 20. stoletju razširil tudi v preostale dele sveta. Najprej ga je iz svojega misijonarskega popotovanja po Kitajski na Novo Zelandijo prinesla novozelandska misijonarka Isabel Fraser, kjer je kivi tudi dobil svoje sodobno ime – po tamkajšnjem ptiču kiviju, katerega perje je podobne barve kot olupek sadeža. Kmalu pa se je razširil tudi v druge države sveta. Danes so poleg Nove Zelandije največje pridelovalke kivija Italija, Francija, Grčija, Čile, Japonska in ZDA. Tudi na Kitajskem ga še vedno gojijo, a domovina kivija danes ni več med 10 največjimi pridelovalci.

Posebnost je zlati kivi

Kivijev, ki so pravzaprav plodovi gozdne trte aktinidije, je več vrst. Najbolj znane so Hayward, Chico in Saanichton 12 in se na pogled skorajda ne razlikujejo med seboj. Plodovi so ovalni, imajo zeleno rjav olupek in svetlo zeleno meso s približno 800 črnimi, užitnimi semeni. Njihovo meso ima mehko teksturo in unikaten okus – nekateri pravijo, da spominja na mešanico banane, ananasa in gozne jagode. Posebnost pa je zlati kivi, ki so ga prek opraševanja in transplantacije trte zelenega kivija šele pred kratkim razvili na Novi Zelandiji. Zlati kivi ima gladek, bronast olupek in je na eni strani bolj koničast. Za razliko od zelenega kivija je manj kosmat, njegovo meso pa je rumene barve in bolj sladko. Zadnja leta je povpraševanje po zlatem kiviju vse večje.

S kivijem proti astmi in črevesnemu raku

Kivi je bogat vir kalija – vsebuje ga skoraj toliko kot banane – ter vitaminov A, C in E. Ker je bogat tudi z vlakninami, ki pospešujejo gibanje hrane v črevesju in posledično prebavo, je kivi koristen za preprečevanje rakavih obolenj na črevesju, pravijo raziskovalci. Raziskave pa so pokazale tudi, da sadež blagodejno vpliva na dihalne poti, zato je še posebej primeren za astmatične bolnike. A ker kiviv vsebuje tudi veliko encima aktinidina, ki se uporablja za mehčanje mesa in na katerega so nekateri ljudje alergični, je omenjeni sadež lahko tudi alergen.