Zdravi z

KOPRIVA

M.K.

10. 05. 2009 14.18

Koprivo so že od nekdaj uporabljali za čiščenje organizma, pospeševanje presnove in izločanje strupenih snovi iz telesa. Učinkovito deluje na sečne poti in odvaja vodo iz telesa. Njena lastnost je tudi ta, da znižuje krvni sladkor in pomaga pri revmatičnih bolečinah. Povezana pa je tudi s številnimi vražami.

V srednjem veku so jo na primer polagali v seč bolnika in iz nje napovedovali izid bolezni. Če je ostala zelena, je pomenilo, da bo bolnik kmalu ozdravel, če pa se je skrčila, je to pomenilo, da bolnik ne bo ozdravel. V starogermanski mitologiji pa je bila kopriva simbol boga strele, zato jo še danes ponekod uporabljajo kot zaščito pred udarom strele. V prehrani pa so jo uporabljali že v starem Egiptu, ki so koprivo kultivirali v povrtnino. V iste namene so jo uporabljali tudi Grki in Rimljani. Pojavlja se tudi v zapisih Hipokrata in Horacija, kjer je najti veliko podatkov o njenih zdravilnih učinkih. V Evropi pa je pred bombažem veljala za najpomembnejšo vlaknovko.

Raste od maja do julija

Drugo ime za koprivo je urtica, kar pomeni skelenje. Zraste od 50 do 150 centimetrov visoko. Steblo je štirioglate oblike in pokrito z dlačicami. Razen mladih listov med marcem in majem je pokrita z žgalnimi in ščetinastimi dlačicami. Konice dlačic se od dotiku zlahka odlomijo, prebodejo kožo in vbrizgajo strupeno tekočino. Od tod pekoč občutek, ki ga občutimo, ko nas „opeče kopriva“. Ker bodice ostanejo v koži dlje časa, pekoči občutek lahko traja tudi do 36 ur. Listi so podolgovati in na robovih grobo napiljeni, na stiku med steblom in listom so zaobljeni ali srčasto oblikovani.

Kopriva raste blizu bivališč v vrtovih, ob ograjah, na robovih jarkov, na odlagališčih in na ledini. Nabiramo jo od maja do julija. Poleg velike koprive obstaja tudi mala kopriva. To je enoletna rastlina s srčno korenino, listi so na dnu prisekani, medtem ko je velika kopriva trajnica z razraslo koreniko, pri dnu pa ima srčaste liste.

Za nabiranje si priskrbite rokavice!

Za nabiranje koprive boste potrebovali škarje in rokavice. Na hladnem ( v hladilniku) bodo počakale do naslednjega dne.

Sicer pa v prehrani uporabljajte mlade rastline in mlade liste starejših rastlin. Obe vrsti sta bogat vir vitaminov in mineralov. Vsebujeta tudi nekaj ogljikovih hidratov, beljakovin in rudninskih snovi. Veliko imajo železa in nekaj kalcija, fosforja, bakra, mangana, bora, nikelja in titana.

V laskih, ki opečejo, pa je mravljična kislina. Obe vrsti težko zamenjate za kakšno drugo rastlino, če pa ste še vseeno v dvomih, vas bo pekoč občutek na koži prepričal, s katero rastlino imate opravka.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

kopriva koprive rastlina zelišča vizita zdravje organizem čiščenje odvajanje voda