Domovina kostanja sta Azija in Sredozemlje. Njegove zdravilne moči so poznali že starodavni narodi, v gorskih predelih Sredozemlja pa je nekoč veljal za najpomembnejšo hrano jeseni in pozimi. Iz njega so pridobivali grenko-sladek med. Tudi v Sloveniji je imel kostanj nekoč zelo pomembno vlogo predvsem v prehrani. Žal pa je večina hrane, ki so jo nekoč pripravljali iz kostanja, že pozabljene.

Poseben odnos do kostanja so imeli tudi Francozi, ki so v obdobju Napoleonovih vojn zaradi pomanjkanja sladkorja hoteli iz kostanja pridobivati sladkor. Uspešno so proizvedli poskusne količine sladkorja zadovoljive kakovosti, vendar se je pozneje sam Napoleon Bonaparte odločil, da bodo kot glavno surovino uporabili sladkorno peso.

Zdravilne učinke kostanja so poznali že Stari Grki, danes pa so znanja starih ljudstev o kostanju podprli tudi številni znanstveni poskusi. Kostanjevo listje se v zdravilstvu uporablja predvsem za zdravljenje dihalnih in želodčnih bolezni. Posušeno vam bo v obliki poparkov in obkladkov pomagalo blažiti simptome bronhitisa, umirjalo pa naj bi tudi napade oslovskega kašlja.

Bogata hranilna vrednost

Kostanj ima sicer precej kalorij, a hkrati tudi odlično mineralno sestavo. Tako ima sto gramov pečenega kostanja v povprečju 245 kalorij, kuhan kostanj pa precej manj. Ta ima okoli 170 kalorij. Zaradi prehranske vrednosti je zelo primerna hrana za otroke, športnike, starejše in za vse, ki so telesno aktivni.

Velika vsebnost ogljikovih hidratov, predvsem škroba, ga uvršča med škrobna živila. V povprečju namreč najdete v kostanju kar od 40 do 45 odstotkov škroba. Vsebuje pa zelo malo maščob, približno šest odstotkov beljakovin, bogat je z nekaterimi vitamini skupine B, predvsem z vitaminom B6, ima pa tudi nekaj vitamina C in A. Poleg tega vsebuje še nekaj folne kisline, kalija, fosforja.

Kostanj v vašem domu

Drevo kostanja zraste do 35 metrov. Obrodi vsako leto, več plodov pa daje vsako tretje leto. Na posameznem drevesu lahko naberete od 100 do 200 kilogramov užitnih in zdravilnih plodov.

Svež kostanj lahko jeseni sicer kupite v vsaki večji trgovini ali na tržnici, a največji užitek in hkrati rekreacija je nabiranje kostanja v naravi. Kostanj, ki ga ne boste porabili takoj, bo po nekaj dneh postal še slajši, vendar pazite, da ga ne boste starali predolgo, saj se dokaj hitro pokvari.

Danes lahko v pečenem kostanju uživate tudi pozimi, saj ga lahko brez posebnih priprav preprosto zamrznete, le poskrbite, da jih boste zapakirali v vrečke. V skrinji bodo brez težav zdržali dva do tri mesece ali celo več. Pozimi jih vzemite iz zamrzovalnika in jih postavite v ogreto pečico – pecite od 25 do 35 minut pri 200 stopinjah.