Domovina mandarin je Azija

Prve mandarinovce, kot imenujemo približno dva metra visok grm z belimi cvetovi, na katerem zorijo mandarine, so pred več kot tri tisoč leti zasadili v azijskih državah – na Kitajskem in Japonskem ter v Indiji in Indoneziji. Ker je bil ta agrum sprva rezerviran le za visoke kitajske uradnike, imenovane mandarini, ki so nosili celo oblačila v barvi mandarinine lupine, so sadeži po njih dobili ime. V Evropo in Ameriko so se razširili šele v 19. stoletju, danes pa jih gojijo na območjih s sredozemskim, subtropskim in tropskim podnebjem.

Krhlji so sočni in sladki

Na enem odraslem grmu dozori med 400 in 600 plodov, ki so pri peclju nekoliko sploščeni in se zlahka odstranijo z vej. Mandarinina lupina – običajno svetlo oranžne, včasih pa tudi bolj rumenkaste barve – je tanka in se le narahlo drži mesa v notranjosti sadeža, zato je lupljenje enostavno in hitro. Olupki imajo prijeten in močan vonj, zato jih lahko, preden jih vržemo v smeti, za nekaj minut postavimo na vroč radiator ali peč in prostor odišavimo z naravno aromo mandarine. Tako kot lupina se tudi mandarinini krhlji med seboj z lahkoto ločijo. Zanje je značilno, da so svetlo oranžne barve, zelo sočni in sladki. Mandarine ponavadi uživamo samostojno, kot svež sadež, uporabljajo pa se tudi za predelavo v sokove, marmelade, kompote in kandirano sadje ter vedno pogosteje kot dodatek mesnim in ribjim jedem ter kot sestavina sladic in solat.

Mandarine so bogat vir vitaminov in mineralov

Mandarine vsebujejo veliko vitamina C in B, bogate pa so tudi z nekaterimi minerali – na primer kalcijem in magnezijem. 100 gramov mandarin vsebuje približno 50 kalorij in 13 gramov ogljikovih hidratov, od katerih je skoraj 11 gramov sladkorja. Beljakovin in maščob je v teh agrumih malo – v 100 gramih mandarin je le 0,3 gram maščob in 0,8 grama beljakovin.