Pomaranča se je najverjetneje razvila iz križanja med pomelom in mandarino. Stoletja pa že uspeva kot samostojno drevo. Sodi v rod citrusov. Uspeva na drevesu s podolgovatimi mesnatimi listi in popolnoma belimi cvetovi, ki zraste do 12 metrov visoko. Mladi poganjki so vedno zeleni, nikoli rdečkasti. Plodovi so okrogli, tipično oranžne barve tako v olupku kot v notranjosti. Drevo na katerem uspeva pa se imenuje pomarančevec. Najbolj razširjene so sladke pomaranče, teh je tudi največ. Medtem, ko so so grenke pomaranče manj popularne.

Sladka pomaranča

Domovina sladke pomaranče je Kitajska. K nam v Evropo pa naj bi jo v 14 stoletju prinesli portugalski pomorščaki. Ti naj bi jo razširili po celem svetu. Od tod tudi manj znano ime za pomarančo, „portugalka“. Po karavanskih poteh pa je prišla tudi na Sicilijo, kjer se je zaradi toplega vremena tudi najbolj obdržala. Po nekaterih virih pa so pomaranče poznali že v prvem stoletju tudi Rimljani.

Danes je pomaranča najbolj priljubljen sadež, ki ga tudi pri nas vsi poznamo. Tudi po svetu je to najbolj razširjen agrum, ki ga pridelujejo v neštetih variantah.

Izbiramo lahko različne barve, in sicer od rumenih do rdečih odtenkov. Nekatere so večje in lepše, druge skromnejše, a bolj sočne in zato morda primernejše za sokove. V Evropi so bolj cenjene rdeče pomaranče, medtem ko imajo Angleži in Američani raje rumene.

Grenka pomaranča

Grenka pomaranča se razlikuje od sladke po svojstvenem sladko-grenkem okusu krhljev. Arabci so jo gojili že v devetem stoletju, okoli leta 1000 pa so jo zasadili na tudi na Siciliji.
Grenka pomaranča je sicer okusna, a jo zelo redko dobimo na trgovinskih policah, ker se večinoma izkoristi v živilski in farmacevtski industriji. Olupljene krhlje na primer uporabljajo za marmelade in kandirano sadje, iz olupkov pa izdelujejo likerje. Grenka pomaranča je tudi bolj trpežna od sladke.

Zanimivost

Značilno hrapavost olupka omenjamo tudi v zvezi s pojmi kot so pomarančasta koža v dermatologiji in o pomarančno hrapavih površinah v gradbeništvu. S pomarančnimi cvetovi pa so včasih izdelovali poročne venčke in dekorativne izdelke, ki so krasili cerkve ob porokah. To naj bi bil simbol devištva ženske.