Najpogostejši je tenzijski glavobol. Občutite ga kot stiskanje glave in napetost v predelu senc, čela, obraza in vratu. Največkrat se pojavi zaradi psihične napetosti, utrujenosti, obremenjenosti oči in slabe drže. Sprožijo ga lahko tudi pomanjkanje spanja, lakota, jeza in občutek strahu, cigaretni dim in uživanje nekaterih vrst hrane.

Mnogo močnejši glavobol je migrena. Zanjo je značilna močna utripajoča bolečina, ki se sprva pojavi le na eni strani glave, nato pa se razširi še na drugo stran. Traja lahko več ur, tudi do dva dni. Pogosto jo spremljajo slabost, bruhanje ter občutljivost na svetlobo, zvok in dišave. Marsikdaj jo sprožijo telesni napor, izpostavljenost svetlobi ali hrupu, vremenske spremembe, uživanje nekaterih vrst hrane in pijače. Nagnjenost k migreni je lahko tudi dedna. Če so migrenski glavoboli zelo hudi in pogosti, je nujen posvet z zdravnikom. Glavobol navadno spremljajo različna infekcijska obolenja. Pogost je pri gripi, pri vnetju sinusov, žrela in srednjega ušesa ter pri prehladu.

Za lajšanje tenzijskega glavobola, zmernih in ne prepogostih migren ter glavobola zaradi infekcijskih obolenj so v lekarni na voljo protibolečinska zdravila brez recepta. Najbolje je, da zdravilo vzamete takoj, ko se glavobol začne. Pomagajo tudi različne oblike sprostitve in počitek. Pri večini bolnikov, ki imajo hujše migrenske glavobole, je treba jemati ustrezna zdravila, ki jih predpiše zdravnik. Priporočljivo je tudi izogibanje stresu in dejavnikom, ki povzročajo migrenski napad. Pomagajo tudi počitek, najbolje v temnem in tihem prostoru, in ledeni obkladki.