Vizita.si
Veliko lahko naredimo, da bi preprečili Alzheimerjevo bolezen.

Starostne bolezni

5 načinov, da se naravno obvarujete pred Alzheimerjevo boleznijo

L. E.
14. 02. 2018 08.11
3

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence, ki se začne s težavami s pomnjenjem, konča pa tako, da bolnik ne more več skrbeti zase. A dejstvo je, da lahko s primernim življenjskim slogom povsem naravno poskrbimo, da bi imeli čim manjše tveganje, da se nam kaj takega zgodi v življenju. Alzheimerjeva bolezen je tako huda tudi, ker je neozdravljiva. Zato je preventiva toliko ključnejša.

Veliko lahko naredimo, da bi preprečili Alzheimerjevo bolezen.
Veliko lahko naredimo, da bi preprečili Alzheimerjevo bolezen.FOTO: iStock
1. Odrecite se sladkorju

S tem, ko spremenite svojo prehrano v bolj zdravo, lahko za svoje možgane naredite ogromno. In strokovnjaki vedno znova ponavljajo, da nikoli ni prepozno. Če boste iz svoje prehrane izločili sladkor, bo postal stabilnejši vaš krvni sladkor. Če ta ne bo kar naenkrat prehitro narasel, pa v vašem telesu ne bo preveč inzulina, hormona, ki se izloča, da bi se krvni sladkor spet znižal. Večina danes že ve, da prepogosto in preobilno izločanje inzulina sčasoma lahko vodi v razvoj sladkorne bolezni tipa dva. V tem primeru se telo sploh več ne odziva na delovanje hormona inzulina in ta ne more več dovolj dobro nadzirati ravni sladkorja v krvi. Toda veliko jih ne ve, da inzulin vpliva tudi na možgane. Poskrbi, da ti dobijo dovolj kisika ter regulira delovanje živčnih prenašalcev, ki so pomembni za dobro pomenjenje. Raziskovalci danes menijo, da je pojav Alzheimerjeve bolezni povezan s tem, da se možgani več ne odzivajo na inzulin. Ker je v telesu preveč inzulina, ga možgani ne zaznavajo več. Da se to ne bi zgodilo, se torej odrecite sladkorju pa tudi procesiranim ogljikovim hidratom, kot so bel kruh in riž in testenine. Raje posezite po polnozrnatem kruhu, ovsenih kosmičih, polnozrnatih testeninah, rjavem rižu. Uživajte večkrat na dan manjše obroke. Zraven vsakega obroka pojejte tudi nekaj beljakovin.

Raje se odrecite sladkorju, saj preveč inzulina v telesu vpliva tudi na možgane.
Raje se odrecite sladkorju, saj preveč inzulina v telesu vpliva tudi na možgane. FOTO: Thinkstock
2. Gibajte se

Tri dni na teden se gibajte po trideset minut. To je minimum, ki ga moramo narediti za svoje možgane. Raziskave so pokazale, da se že po štirih tednih takšnega urnika izboljša spomin in hitrost procesiranja, ki jo imajo naši možgani. Gibanje poskrbi tudi, da se ne zmanjšuje hipokampus, del možganov, ki se zmanjša, ko se pojavi Alzheimerjeva bolezen. Da bi poskrbeli za svoje zdravje, pa tudi ni treba, da postanemo profesionalni športniki. Dovolj je, da se redno gibamo zmerno.

3. Vzemite si odmor med večerjo in zajtrkom

Vsak dan ne uživajte hrane dvanajst ur med večerjo in zajtrkom. Takšen mini post poskrbi, da se začnejo možgani po domače povedano čistiti. Odstranijo odmrle celice, to pa izboljša njihovo delovanje. Nikakor pa nato ne pozabite na zajtrk, ki naj bo izdaten. Na ta način boste lahko nadzirali svoje ravni krvnega sladkorja in boste preprečevali pojav Alzheimerjeve bolezni na način, ki smo ga opisali pod prvo točko.

4. Izboljšajte svoj spanec

Tudi dober spanec vas ščiti pred pojavom Alzheimerjeve bolezni, saj tako kot mini post omogoči čiščenje možganov, ki ponoči odstranjujejo toksine. Poskušajte ugotoviti, koliko spanja potrebujete, saj so potrebe različne. Nekaterim resnično zadošča šest ur, drugi jih potrebujejo devet. Naša družba je začela zaradi spodbujanja produktivnosti spanec odrinjati na stranski tir, ga predstavljati kot zapravljanje časa. A to nikakor ni res, kot je pokazalo vse več študij. Naše telo spanec potrebuje in enostavno si moramo vzeti čas zanj, če se želimo dobro počutiti. Pomanjkanje spanja lahko vodi tudi v druge nevrološke bolezni, kot je Parkinsonova bolezen.

Tri dni na teden se gibajte po trideset minut. To pokaže rezultate že po enem mesecu.
Tri dni na teden se gibajte po trideset minut. To pokaže rezultate že po enem mesecu.FOTO: iStock
5. Obiskujte zobozdravnika

Pazite, da imate zdrave zobe in dlesni. Skrbite za higieno ustne votline in redno obiskujte zobozdravnika, da bo ta lahko še pravočasno našel kakršne koli težave. Za pojav Alzheimerjeve bolezni je še posebej nevarno vnetje dlesni. To poveča procese vnetij v celem telesu, to pa je dokazano eden od razlogov, da se pojavi demenca. In Alzheimerjeva bolezen je ena od oblik demence. Vnetje dlesni naj bi poleg tega pospešilo kognitivno nazadovanje za kar šestkrat, če smo že v zgodnjih stadijih Alzheimerjeve bolezni. Zato res skrbite za zobe in dlesni. Redno zobe ščetkajte ter ne pozabite niti na zobno nitko.

Kakšna prehrana pomaga v boju proti Alzheimerjevi bolezni?

Rekli smo že, da se izogibajte sladkorju in predelanim ogljikovim hidratom. Posezite po polnozrnatih ogljikovih hidratih pa tudi po hrani, ki vsebuje omega-3 maščobne kisline (recimo losos). Ribe je koristno uživati tudi zaradi beljakovin, ki jih lahko dobite tudi s piščancem, jajci in oreški. Uživajte čim več sadja in zelenjave ter se izogibajte alkoholu. Raziskave so sicer pokazale, da je še posebej pomembno, da redno uživamo zeleno listnato zelenjavo. Študija je pokazala, da imajo starejši, ki na dan pojedo okoli 100 gramov kuhane špinače, ohrovta ali zelja oziroma 200 gramov solate, v primerjavi s tistimi, ki takšno zelenjavo uživajo redko, kar za enajst let mlajše možgane.

Preberite si več o pozitivnih učinkih uživanja špinače.

Tukaj pa preverite, koliko sadja in zelenjave je res priporočljivo zaužiti na dan.

Starostniki, ki redno uživajo zeleno listnato zelenjavo, imajo kar za enajst let mlajše možgane.
Starostniki, ki redno uživajo zeleno listnato zelenjavo, imajo kar za enajst let mlajše možgane.FOTO: Thinkstock

Predelanemu belemu kruhu se je bolje izogibati.
Predelanemu belemu kruhu se je bolje izogibati.FOTO: iStock

Naša družba je začela zaradi spodbujanja produktivnosti spanec odrinjati na stranski tir, ga predstavljati kot zapravljanje časa. A to nikakor ni prav, kot je pokazalo vse več študij.
Naša družba je začela zaradi spodbujanja produktivnosti spanec odrinjati na stranski tir, ga predstavljati kot zapravljanje časa. A to nikakor ni prav, kot je pokazalo vse več študij.FOTO: iStock

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (3)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 650