Po izgledu afto prepoznamo po rdečem robu in beli ali sivkasti sredini. Aftozni stomatitis je dokaj pogost pojav, saj naj bi se afte pojavljale pri nekje 20 odstotkih populacije, začnejo se pojavljati v najstniških letih in so nekoliko pogostejše pri ženskah. Boleč ali pekoč občutek predela sluznice lahko naznanja razvoj afte v roku dneva ali dveh. Največkrat se pojavijo na notranji strani ustnic, stranskem delu jezika, pod njim ter na mehkem nebu.

Kakšne oblike aft poznamo?

Poznamo afte minor oziroma majhne afte, ki so najpogostejša oblika aft. Te razjede so velike nekaj milimetrov, zacelijo se brez brazgotine v tednu ali dveh. Razjede so lahko boleče, predvsem v času hranjenja, zato se odsvetuje uživanje kisle ali pekoče hrane. V primeru, da opazimo na sluznici razjedo, ki je večja od 1 cm, gre za afto major. To so precej boleče razjede, do zacelitve lahko traja tudi več tednov in lahko za seboj pustijo brazgotino. Redka oblika pa so herpetiformne afte, kjer je skupaj prisotnih 10–100 aft, ki se lahko med seboj zlivajo in za seboj praviloma pustijo brazgotino. Kljub imenu niso povezane s herpes virusi. 

Pri večini pacientov potekajo afte samostojno in niso povezane s sistemskim obolenjem. Je pa nakazan dedni dejavnik, saj je velika verjetnost, da bo imel otrok staršev, ki imajo pogoste afte, v odrasli dobi iste težave.

Lokalni dejavniki

Najpogostejši vzrok razjede ustne sluznice je travma oziroma poškodba tkiva zaradi zobozdravstvenih posegov, fiksnega ortodontskega aparata ali ostrih robov zalivk / zob oziroma odkrušenih delov zoba.  Možen je tudi nastanek kot posledica grizenja notranjosti lic ali posledica zaužitja pekoče ali trde hrane. Možen vzrok je tudi uporaba neustrezne zobne paste ali preobčutljivost na amalgam oziroma sivo zalivko. Če se po odstranitvi predvidenega vzroka razjeda ne pozdravi, je nujna nadaljnja diagnostika njenega vzroka.

Sistemska obolenja

Afte se pogosteje pojavljajo zaradi pomanjkanja vitaminov ali mineralov (vitamin B12, folna kislina, cink, železo), virusne ali bakterijske infekcije (ob okužbi s streptokoki, herpes simplex virusom, varicella yoster virusom, citomegalovirusom ...), ob boleznih prebavil (crohnova bolezen, ulcerozni kolitis), endokrinih oziroma hormonskih motnjah oziroma spremembah v ciklusu – najpogosteje pred pričetkom novega cikla, alergijah, pri imunsko oslabljenih osebah (HIV, nevtropenija), avtoimunih obolenjih (Behcetov sindrom, lupus, Sjogrenov sindrom), z aftami povezujejo tudi nekatera zdravila (nesteroidni antirevmatiki, kot so ibuprofen, naproksen, višje doze aspirina).

Kaj pa kadilci?

Kadilci imajo zaradi razvade kajenja nekoliko debelejšo sluznico, ki se ob prenehanju kajenja stanjša in posledično lahko pride do pojava aft. Zato je pojavnost aft pri kadilcih nekoliko nižja, a to nikakor ne odtehta vseh negativnih učinkov, ki jih ima kajenje na zdravje ustne votline in telesa kot celote in ga odsvetujemo. 

Kakšna je terapija aft oziroma razjed?

Princip zdravljenja aft temelji predvsem v analgeziji, torej zmanjšanju bolečine, preprečevanju ponovitve ter čimprejšnji zacelitvi razjede. V ta namen uporabljamo topikalne pripravke na recept, kot so geli, ki vsebujejo protibolečinske snovi oziroma lokalni anestetik, kot je benzokain, ali pa vsebujejo kortikosteroide (hidrokortizon). Možno je tudi sistemsko zdravljenje, ki pa poteka pod nadzorom zobozdravnika specialista ali dermatologa. Če je vzrok lokalni dejavnik, je treba ta dejavnik identificirati ter odstraniti.

Kako si lahko sam pomagam?

V primeru ponavljajočih se razjed je vsekakor smiselno preveriti krvno sliko, ki nam lahko pokaže pomanjkanje železa, folne kisline in vitamina B12, kar lahko korigiramo z ustreznimi prehrambenimi dodatki, bodisi na recept ali po nasvetu farmacevta. 

Delujemo preventivno in razmislimo, ali je morda na mestu menjava dotrajanih protetičnih nadomestkov ali zalivk. Poleg tega svetujemo, da se preneha z navadami, kot je grizljanje sluznice lic ali ustnic. Če imamo fiksni ortodontski aparat, uporabljamo vosek, da ne pride do razjede. Svetujemo tudi uporabo neagresivnih zobnih past – izogibamo se uporabi past, ki vsebujejo SLS (natrijev lavril sulfat, penilno sredstvo) ter ustnih vodic, ki vsebujejo alkohol. 

Ko do razjede že pride, si lahko doma pomagamo s komercialno dostopnimi pripravki, kot so tekoči zaščitni karboksimetilcelulozni gel (Urgo, Oraflogo, Gengigel) ali pršila. Če je zaradi bolečine otežena tudi primerna ustna higiena, uporabljamo ustno vodico z antiseptičnimi učinkovinami, kot je npr. klorheksidin, da vsaj malo zmanjšamo akumulacijo plaka. Izogibamo se sladki, kisli ali pekoči hrani.

Kdaj pridemo zaradi afte k (zobo)zdravniku?

Kadar se afte zlivajo v večje razjede ali se pogosto ponavljajo. Dodatna diagnostika je potrebna tudi, kadar po 14. dnevih ni opaznega izboljšanja, kljub uporabi pripravkov ali pa je razjed veliko. Dodatna skrb je potrebna tudi v primerih, ko je pridružena povišana telesna temperatura ter vpletenost regionalnih bezgavk.

Predvsem pa si velja zapomniti, da ne zanemarjajte razjed, ki se ne zacelijo več tednov. Taka razjeda je namreč lahko pokazatelj raka ustne votline in zahteva hitro in strokovno obravnavo pri ustreznih specialistih.

Vir: Gasmi Benahmed A, Noor S, Menzel A, Gasmi A. Oral Aphthous: Pathophysiology, Clinical Aspects and Medical Treatment. Arch Razi Inst. 2021 Nov 30;76(5):1155-1163. doi: 10.22092/ari.2021.356055.1767. PMID: 35355774; PMCID: PMC8934078.