Je 10.000 korakov preveč? Preberite, zakaj jih potrebujete manj!

Že vrsto let se v javnosti vztrajno ponavlja mantra o nujnosti doseganja 10.000 korakov dnevno za ohranjanje optimalnega zdravja. Ta številka je postala sinonim za zdrav življenjski slog, hkrati pa je mnogim posameznikom predstavljala visok prag, ki jih je odvrnil od redne telesne aktivnosti. 

Hoja, preprosta in dostopna oblika vadbe, prinaša neizmerne koristi tako za fizično kot mentalno blaginjo, vključno z izboljšanjem kardiovaskularnega zdravja, uravnavanjem telesne teže, izboljšanjem razpoloženja, zmanjšanjem stresa in izboljšanjem kakovosti spanca. Nedavne ugotovitve raziskav pa sedaj te trditve preoblikujejo, saj kažejo, da je 'čarobna številka' bistveno nižja, kar bi lahko spodbudilo več ljudi k vsakodnevnemu gibanju.

Najnovejše analize obsežne zbirke podatkov so razkrile, da cilj 10.000 korakov ni optimalen za vse populacije in zdravstvene izide. Študija, objavljena v priznani reviji The Lancet Public Health Journal, poudarja, da je ključna številka okoli 7.000 korakov dnevno. Doseganje tega mejnika je bilo povezano z znatno manjšim tveganjem za širok spekter zdravstvenih težav, kot so demenca, bolezni srca, sladkorna bolezen in rak. 

Rezultati so impresivni: od 6-odstotnega zmanjšanja tveganja za raka do izjemnega 38-odstotnega zmanjšanja tveganja za demenco. Dodatno je bilo 7.000 korakov povezanih z 28-odstotno manjšim tveganjem za padce, kar je ključnega pomena, zlasti za starejše prebivalstvo. "Ugotovitve razbijejo mit, da bi moralo biti 10.000 korakov na dan cilj za optimalno zdravje," je dejal dr. Daniel Bailey z univerze Brunel v Londonu, ki sicer ni bil del študije, vendar je njene izsledke pozdravil kot pomemben prispevek k razumevanju povezave med aktivnostjo in zdravjem.

Medtem ko so koristi hoje široko priznane, je ta mednarodna raziskava prva, ki sistematično raziskuje, kako doseganje določenega števila korakov lahko zmanjša tveganje za več zdravstvenih težav hkrati. Raziskovalna ekipa je preučila podatke več kot 160.000 posameznikov iz 32 različnih študij. Ugotovili so, da so imeli celo posamezniki z zmernimi, tj. približno 4.000 koraki na dan, bistveno boljše zdravstvene izide v primerjavi s tistimi, ki so živeli izrazito sedeče življenje in prehodili le približno polovico teh korakov. 

Posebej opazna je bila izboljšava pri ljudeh s kroničnimi boleznimi, kot so bolezni srca, kjer je bilo več korakov povezano z izrazito boljšim stanjem. Kljub temu je raziskava pokazala, da se koristi pri večini drugih zdravstvenih izidov izenačijo po doseženih 7.000 korakih. "Praktične posledice so, da lahko ljudje pridobijo zdravstvene koristi že z majhnimi povečanji telesne dejavnosti, kot je dodajanje dodatnih 1.000 korakov na dan," je poudaril dr. Daniel Bailey, s čimer poudarja dosegljivost in pomembnost postopnih sprememb.

Čeprav so ugotovitve raziskave izjemno spodbudne in ponujajo novo paradigmo pri določanju optimalnega števila korakov, je pomembno poudariti določene metodološke omejitve, ki vplivajo na interpretacijo izsledkov. Poročilo priznava, da so ugotovitve glede raka in demence manj zanesljive, saj izhajajo le iz peščice študij. Prav tako nekateri vključeni podatki niso v celoti upoštevali vseh relevantnih dejavnikov, kot so starost ali splošna krhkost udeležencev, kar bi lahko vplivalo na končne rezultate. Kljub tem omejitvam, ki so v znanstvenih raziskavah običajne, raziskovalci poudarjajo, da so dognanja še vedno izjemno pomembna. Predstavljajo namreč realističen in dosegljiv cilj, 7.000 korakov, ki bi lahko bistveno izboljšal zdravje širšega prebivalstva, zlasti tistih, ki trenutno niso zelo aktivni. Takšen cilj namreč deluje bolj spodbudno in manj zastrašujoče od splošno uveljavljenega, a neosnovanega cilja 10.000 korakov, ki je mnoge demotiviral.

Kljub omenjenim omejitvam skupne ugotovitve študije močno prispevajo k nenehno rastočemu korpusu znanja, ki poudarja ključno vlogo telesne aktivnosti pri ohranjanju zdravja. Profesor Steve Harridge, strokovnjak za človeško in uporabno fiziologijo s King's College London, ki ni bil del te specifične študije, je raziskavo pozdravil z besedami: "Ta študija prispeva k naboru znanja, ki kaže, da je telesna aktivnost izjemno pomembna za zdravje, in vse, kar spodbuja ljudi, da so bolj aktivni, je dobro tako za fizično kot mentalno zdravje." 

Ta znanstveno podprta prilagoditev optimalnega števila korakov ima potencial, da demotiviranost zaradi nedosegljivosti prejšnjega cilja 10.000 korakov spremeni v realno dosegljiv izziv. Z jasnejšim, znanstveno potrjenim ciljem 7.000 korakov je verjetnost, da se bo širša populacija aktivneje vključila v vsakodnevno hojo, bistveno večja, kar dolgoročno obeta izboljšanje javnega zdravja in zmanjšanje bremena kroničnih bolezni.

Vir: Express