Dihanje je za nas nekaj najbolj naravnega in samoumevnega, zato sploh ne razmišljamo o tem, kako dihamo in kaj dihanje pomeni za nas. Kaj pa je sploh pravilno dihanje? Odgovor na to vprašanje ni preprost, saj se način dihanja spreminja glede na situacije, v katerih se znajdemo, in glede na naše počutje. Pravilno dihanje je tako tisto dihanje, ki zagotavlja optimalne pogoje za delovanje našega telesa v danem trenutku.
Kakšno naj bi bilo dihanje?
Ob vdihu se naša trebušna prepona (lat. diaphragma), ki je glavna dihalna mišica, skrči in pomakne navzdol in tako naredi prostor, da se lahko naša pljuča razširijo. Zrak potuje skozi nosno in ustno votlino do pljuč. Pomembno je, da dihamo skozi nos, saj je ta za to posebej narejen za razliko od ust, ki so namenjena prehrambenim procesom. Dihanje skozi nos preprečuje vstop škodljivim snovem (naše dlačice v nosu jih prefiltrirajo), hkrati pa zrak tudi ogreje in navlaži.
Povezava med dihanjem in našimi občutki
Dihanje vpliva na zadostno oskrbo telesa s kisikom, kar je ključno za delovanje organov in mišic. Hkrati pa skrbi za odstranjevanje ogljikovega dioksida. Pravilno dihanje nam pomaga pri sprostitvi telesa in uma ter zmanjšanju stresa. Vpliva tudi na izboljšanje koncentracije in produktivnosti. Slabo dihanje lahko povzroči pomanjkanje energije, utrujenost in težave s koncentracijo. Pogosto je slabo dihanje povezano z našimi občutki.
Ob povečanih občutkih anksioznosti, napetosti ali stresa dihamo plitko in pospešeno, pri čemer ne uporabljamo dovolj naš trebušne prepone. Namesto nje uporabljamo vratne in prsne mišice ter mišice ramenskega obroča, kar lahko povzroča bolečine, občutek zategnjenosti in glavobol. S pravilnim dihanjem tako lahko vplivamo tudi na izboljšanje drže. Pospešeno plitko dihanje slabo vpliva na držo in obratno.
Ljudje s kifotično (puklasto) držo, zaokroženimi rameni težko dihajo s pravilno uporabo trebušne prepone. Pravilno, globoko dihanje s pomočjo trebušne prepone lahko pomaga zmanjšati stres in tesnobo, sprosti napetost in pomaga umiriti živčni sistem. Slabo dihanje vpliva tudi na kakovost spanca. Smrčanje in apneja med spancem sta lahko povezana s težavami pri dihanju, kar lahko vodi do slabega spanca.
Med vadbo se dihanje spremeni
Kaj pa dihanje med vadbo? Med vadbo se pomembnost dihanja še poveča, saj naše telo opravlja več dela in potrebuje več kisika kot običajno. Prevečkrat se med vadbo posvečamo temu, da čutimo "bolečino" v mišicah, ne pa pravilnemu dihanju. S pravilnim dihanjem zagotavljamo zadosten vnos kisika, kar nam pomaga ohranjati nivo vadbe (performans).
Nepravilno dihanje pa zmanjša vadbeni performans, upočasni regeneracijo mišic in zviša krvni tlak. Mogoče ste kdaj že videli posnetek nekoga, ki med izvajanjem res težkega mrtvega dviga pade v nezavest, razlog za to pa je zadrževanje sape, ki povzroči močen porast krvnega tlaka.
Najpogostejše napake pri dihanju med vadbo so:
Neregulirano (nekonsistentno) dihanje: Ne glede na tip vadbe, ki jo izvajamo, je pomembno, da ohranjamo čim bolj enakomeren način dihanja, da lahko naše telo in organi dobivajo zadosten vnos kisika. Konsistentno dihanje pa vpliva tudi na parasimpatično živčevje, ki pomaga pri sproščanju in posledično boljšem pretoku krvi.
Pospešeno dihanje pa ima na naše telo in živčevje ravno obraten učinek. Vendar to zdaj ne pomeni, da se moramo vzdržljivostni vadbi izogibati. Po vsakem naporu se naše telo prilagodi novim izzivom, vendar ne smemo pretiravati.
Zdrževanje sape: Največkrat se pojavi pri zadnji ponovitvi s težkimi utežmi ali pri zadnjih sekundah šprinta. Ob težkih obremenitvah pogosto pozabimo na dihanje, saj se preveč posvečamo drugim stvarem. Zadrževanje sape povzroči dvig krvnega pritiska in poslabša regeneracijo med seti in tudi po vadbi.
Dihanje se glede na obliko vadbe razlikuje. Najpomembneje pa je vedeti, kdaj vdihniti in kdaj izdihniti. Pri dviganju uteži ob dvigu (koncentrična faza) počasi izdihnemo in ob spuščanju uteži (ekscentrična faza) vdihnemo. V pavzi med seti pa globoko dihamo s pomočjo trebušne prepone.
Razumevanje različnih načinov dihanja in kako jih pravilno uporabljati lahko prispeva k boljšemu fizičnemu in duševnemu zdravju ter kakovosti življenja.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV