Človeška telesna temperatura običajno ostane okoli 36,5 in 37 stopinj Celzija, z majhnimi nihanji čez dan. Večje spremembe nad 40 stopinj Celzija so lahko nevarne. Na srečo smo ljudje razmeroma dobro prilagojeni na soočanje z vročino.

Zakaj je tako težko telovaditi v vročini?

Mišice, ki so med vadbo aktivne, zahtevajo več energije in posledično povečano prekrvitev in dostavo kisika. To pomeni, da mora srce močneje delati za ponovno kroženje krvi v aktivnih mišicah.

Med vadbo mišice proizvajajo tudi toploto kot stranski produkt kemičnih reakcij v celicah. To poveča telesno temperaturo jedra, ki lahko, če je ne kompenziramo, ogrozi delovanje centralnega živčnega sistema in/ali samih mišičnih celic.

Za izgubo toplote je treba kri poslati v majhne arterije pod površino kože, tako da lahko prenos toplote poteka prek sevanja. Samo potenje je razmeroma neučinkovito, če ta prerazporeditev krvi ne poteka sočasno.

Torej, ko se vadba izvaja v okoliščinah, kjer je izguba toplote ogrožena (ker je gradient med temperaturo kože in okolja ozek), je treba več krvi naenkrat usmeriti v kožo, saj je ta kri potrebna v mišicah za povečanje delovne obremenitve.

Zato se razvije tekmovanje med kožo in delujočimi mišicami za omejen maksimalni pretok krvi, ki ga lahko upravlja srce.

Različne teorije pojasnjujejo utrujenost (točko, ko ne morete vzdrževati trajanja in/ali intenzivnosti vadbe) bodisi kot nezmožnost vzdrževati dostavo kisika v mišico ob termoregulacijskih zahtevah bodisi kot nezmožnost nadzora telesne in možganske temperature med vadbo v vročem vremenu oziroma okolju.

Vzroki za utrujenost so zelo zanimivi za znanstvenike, ki se ukvarjajo s športom in delovno uspešnostjo. Vemo, da lahko aklimatizacija (postopek ponavljajoče se vadbe v vročih razmerah) poveča posameznikovo sposobnost za izgubo toplote in tako izboljša učinkovitost vadbe ter odloži utrujenost.

Več korakov v vadbi in termoregulacijski verigi, ki izboljšajo zmogljivost, vključno z izboljšano funkcijo in strukturo krvnih žil, delovanjem in velikostjo srca ter celo samim volumnom krvi, je mogoče prilagoditi.

Komu grozi vročinska izčrpanost?

Vročinska izčrpanost je resno stanje, najbolj ogroženi pa so odrasli, starejši od 65 let, dojenčki in majhni otroci, nosečnice, ljudje z obstoječimi zdravstvenimi težavami in tisti, ki jemljejo določena zdravila. Še posebej so ogroženi tudi tisti, ki že imajo težave s srcem.

Zgodnji znaki toplotne izčrpanosti lahko vključujejo omotico, glavobol in slabost. Hujši primeri vročinskega udara vključujejo vročo suho kožo (paradoksalno) brez potenja, zmedenost in omedlevico.

Kateri je najboljši način za spopadanje z vročino?

Za profesionalne športnike lahko vadba v toplih pogojih izboljša učinkovitost in je včasih bistvena za pripravo na različne okoljske razmere, kot so priprave na olimpijske igre v vroči državi.

Ne glede na to je pomembno, da upoštevate previdnostne ukrepe, da zmanjšate verjetnost vročinske bolezni, tako da ostanete hidrirani, nosite primerna oblačila in poznate svoje meje.

Tisti, ki ne telovadijo redno, ali tisti, pri katerih obstaja povečano tveganje za bolezni, povezane z vročino, se naj izogibajo vadbi v vročini, na primer sredi dneva poleti ali v prostorih s slabim kroženjem zraka.

Namesto tega se odločite za predpisan, postopen program vadbe, ki izboljša vašo srčno-žilno in termoregulacijsko toleranco. Postopno in ponavljajoče se izpostavljanje vročini, tudi če ni vadbe, saj je lahko tudi to dobro za vaše zdravje.

Dobra novica je, da bo vadba v normalnih ali hladnih pogojih izboljšala termoregulacijsko sposobnost in odpornost v vročih razmerah. Toda če je za vas to neobičajno, je ekstremna vadba ali vadba v skrajnostih enako nespametna.

Vir: theconversation