Vsi ljudje ne delujejo enako; nekateri so jutranje ptice, drugi pa nočne sove. To razliko določa naš kronotip, ki temelji na bioloških ciklih, imenovanih cirkadiani ritmi. Ti ritmi ne vplivajo le na to, kdaj se počutimo zaspane, temveč uravnavajo tudi delovanje srca, raven sladkorja v krvi in delovanje žil. Ker telesna aktivnost neposredno posega v te funkcije, bi lahko bila uskladitev časa vadbe z našo notranjo uro ključna za doseganje najboljših rezultatov. Raziskovalci poudarjajo, da usklajenost z biološkim ritmom telesu omogoča lažje prilagajanje stresu, ki ga prinaša fizični napor, kar vodi do večjih zdravstvenih koristi.

Kako čas treninga vpliva na krvni tlak in sladkor
Znanstveniki so preučevali, ali uskladitev časa treninga z naravo človeka resnično vpliva na zdravje. V raziskavi so tisti, ki so trenirali ob svojem biološko najljubšem času, dosegli boljše rezultate kot ljudje v skupini, kjer čas vadbe ni ustrezal njihovemu kronotipu. Opazili so boljši nadzor nad holesterolom in spancem. Kljub temu pa je pomembno poudariti, da so pozitivne spremembe zaznali tudi pri tistih, ki so vadili v neustreznih terminih. Telovadba je torej koristna v vsakem primeru, vendar lahko s pravim časovnim okvirjem učinek še povečamo, še posebej če imamo povišano tveganje za bolezni srca.

Drugi dejavniki: temperatura telesa, spanje in rutina
Ni vse odvisno samo od tega, ali ste jutranji ali večerni tip. Zanimivo je, da je naša telesna temperatura najvišja popoldne, kar neposredno vpliva na moč in hitrost naših mišic. Zato so treningi z utežmi v tem delu dneva pogosto najučinkovitejši.

Pomemben dejavnik je tudi konsistentnost: če boste redno telovadili ob isti uri, se bo vaše telo navadilo na napor v tem času, ne glede na to, kakšen je vaš primarni kronotip. Telo se nauči pripraviti na aktivnost, kar pomeni, da si s stalno rutino lahko pomagamo prebroditi neugodnosti določenega dela dneva.

Spanje in telovadba sta močno povezana. Če ste slabo spali, je morda bolje, da svojo vadbo opravite prej v dnevu. Spanca namreč ne smete podcenjevati, saj pritisk za spanje narašča od trenutka, ko se zbudimo. Zvečer lahko telovadba deluje precej težje, če smo utrujeni, kar lahko pokvari našo voljo do gibanja. Strokovnjaki svetujejo, naj se izogibamo zelo naporni vadbi pozno zvečer, saj lahko ta moti naš nočni počitek. Vsaj dve uri pred spanjem bi morali končati s treningom. Čeprav ni enega univerzalnega pravila za vse, usklajevanje vadbe, spanca in kronotipa prinaša dolgoročne koristi za telo in duha.
Vir: theconversation
































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV