Vsak dan je 16 ur stal na nogah, preživel v neprekinjeni stoječi drži in si privoščil zgolj osem ur globokega spanja. V tem obdobju si ni dovolil nikakršnega sedenja, niti med obroki, kaj šele med gledanjem televizije ali kakršnim koli oblikam telovadbe. Uporaba stranišča je bila edina izjema, ko je počepnil, enako velja za vožnjo z avtomobilom, čeprav se v tem primeru ni smel dotakniti sedeža.

Prva dva dneva je izžareval neizmerno energijo. Čutil se je izredno produktiven in silno motiviran za vse podvige, ki so se mu ponudili. Toda že tretji dan je telo začelo izkazovati prve znake odpovedi. Hude bolečine v nogah in stopalih so postale vsakodnevna spremljava. Njegova želja po hrani se je močno povečala. Željo je delno potešil zaradi pomanjkanja hrane, a še pogosteje kot sredstvo za odvračanje pozornosti od neprijetnih fizičnih občutkov. Do konca poskusa se je drža očitno poslabšala, bolečine pa so se razširile tudi na boke in kolena, pri tem pa je tehtnica zabeležila tudi rahel porast telesne teže.

Ta nenavadni eksperiment postavlja pod vprašaj meje človekove vzdržljivosti in odpornosti ter obenem poudarja pomembnost počitka in zmernosti v sodobnem načinu življenja. Eksperiment nadalje razkriva zapleten odnos med fizičnim nelagodjem in psihološko strategijo obvladovanja le-tega. Posledice takega eksperimenta nas opominjajo na bistveni pomen uravnoteženega življenjskega sloga, kjer sta kakovosten počitek in ustrezna gibljivost ključnega pomena za splošno blaginjo.

Kljub težki preizkušnji pa ni bilo vse slabo. Po zaslugi neprekinjenega stanja so prišle spremembe, ki jih je Ball pozitivno sprejel. Spodnji del hrbta je bil manj tog, kar je pripomoglo k večjemu udobju in gibljivosti. Prav tako je zaznal izboljšanje prebave, kar je pomemben kazalec splošnega dobrega počutja. Poleg tega se je spremenila tudi naravna ukrivljenost hrbtenice, kar je nakazovalo na 'bolj zdrav' položaj. Ball sam priznava, da se je v tem času naučil ogromno o svojem telesu, zlasti o tem, kako se odziva na ekstremne izzive. Razumevanje meja lastnega telesa in njihovo sprejemanje sta ključnega pomena za osebni razvoj in ohranjanje zdravja.

Nova študija prinaša še eno pomembno ugotovitev. Dolgotrajno stati in zgolj opustiti dodatno fizično aktivnost ni optimalna rešitev za izboljšanje zdravja. Dolgotrajno stanje brez premikanja 'ni čarobna paličica'. Ne le da ne izboljšuje zdravja srca in ožilja, lahko celo poveča tveganje za težave s krvnim obtokom, kot so na primer krčne žile in tromboze. Ključna ugotovitev je, da ni dovolj samo stati, ampak je treba ohraniti aktivnost in redno gibanje. Aktivnost pomaga vzdrževati zdrav krvni obtok in s tem pripomore k boljšemu zdravju. Primerno je kombinirati oboje, torej tudi manj sedeti.

Če povzamemo, preprečevanje zdravstvenih tveganj vključuje uravnotežen pristop. Potrebno je upoštevati spremembo in redne aktivnosti. Zavedanje o omejitvah svojega telesa, skupaj s prilagajanjem življenjskega sloga za ohranjanje telesnega gibanja, bo imelo izjemen vpliv na splošno počutje.

Vir: index.hr