Kaj se zgodi s telesom, če se premalo gibamo?

Mnogim posameznikom primanjkuje potrebne samodiscipline, medtem ko drugi zmotno verjamejo, da je telesna dejavnost nepomembna. Vendar pa strokovna javnost utemeljeno opozarja, da človeško telo ni zasnovano za neprestano sedenje, čeprav večina izmed nas, še posebej v trenutnih razmerah in pri opravljanju dela na domu, dobršen del dneva preživi v sedečem položaju. Takšen primanjkljaj gibanja pa bistveno zmanjšuje splošno psihofizično zmogljivost posameznika.

Sedentarni življenjski slog predstavlja enega izmed ključnih dejavnikov, ki vplivajo na zastajanje vode v telesu. Otekline v predelu oči so pogosto posledica dolgotrajnega počivanja v vodoravnem položaju. V skladu z navedbami portala Bright Side so za učinkovito reševanje omenjene problematike izjemno priporočljive različne oblike joge in telesne razgibanosti. Tudi v okviru delovnih procesov, ki zahtevajo sedeč položaj, vam svetujemo, da si vsakih trideset do šestdeset minut vzamete petminutni premor in z ustreznim raztezanjem poskrbite za dobro počutje vašega telesa.

Telesna aktivnost igra ključno vlogo pri ohranjanju optimalne prebavne funkcije in rednega odvajanja blata. Dolgotrajno sedenje lahko bistveno upočasni peristaltiko debelega črevesa, kar posledično privede do čezmerne absorpcije vode iz črevesne vsebine in razvoja zaprtja. Redna vadba bistveno izboljša črevesno prehodnost, pri čemer so lahko že kratki, petminutni sprehodi ali občasne razgibalne vaje čez dan izjemno učinkovit preventivni ukrep.

Najnovejša študija je potrdila, da posamezniki s pomanjkanjem telesne aktivnosti beležijo strukturne spremembe v možganih, zlasti na območju medialnega temporalnega režnja, ki je ključen za kognitivne funkcije in procese pomnjenja. Raziskava utemeljuje, da redna telesna vadba pomembno prispeva h krepitvi spominskih kapacitet ter optimizaciji možganskih funkcij.

Naši kolenski sklepi so evolucijsko zasnovani za gibanje, zato za optimalno fiziološko delovanje nujno potrebujejo primerno stopnjo obremenitve. Posledično se bolečina v kolenih pogosto pojavlja kot neposredna posledica dolgotrajnega sedenja. Vsakršna, še tako zmerna vadbena aktivnost lahko pomembno prispeva k ublažitvi simptomov artritisa in artroze, pri čemer se kot izjemno blagodejna izkazuje zlasti aerobna vadba. Bolnikom, ki se soočajo s kroničnimi bolečinami v predelu kolen in spodnjih okončin, se zaradi doseganja potrebne mišične moči ter izboljšanja sklepne gibljivosti strokovno priporoča strukturiran vadbeni program.

Odsotnost telesne aktivnosti pogosto privede do povečane želje po sladkorju in posledičnega prenajedanja. Redna telesna vadba predstavlja optimalen način za obvladovanje tovrstnih prehranskih potreb. Aktivnost namreč povečuje raven energije in spodbuja izločanje endorfinov, ki prispevajo k občutku dobrega počutja. Kot potrjujejo strokovne ugotovitve, srečni hormoni znatno zmanjšujejo fiziološko potrebo po uživanju sladkorja.

Vir: miss7zdrava