Zakaj potrebujemo gibanje in kako nas odvečna teža ogroža?

To ni le estetski problem: odvečna teža neposredno ogroža srce, možgane, sklepe in celo duševno zdravje. V tem članku razkrivamo, zakaj je redna telesna aktivnost ključna za zdravje in kako debelost vpliva na delovanje telesa – od presnove do tveganja za smrtno nevarne bolezni.

Gibanje vpliva na skoraj vse sisteme v telesu:

Srčno-žilni sistem: Redna aerobna vadba zmanjšuje tveganje za srčni infarkt in možgansko kap za več kot 30 % (Harvard Health Publishing, 2021).

Presnova: Fizična aktivnost izboljša občutljivost na inzulin in preprečuje sladkorno bolezen tipa 2.

Kognitivne funkcije: Gibanje spodbuja nastajanje novih nevronov in zmanjšuje tveganje za demenco (WHO, 2020).

Duševno zdravje: Telesna dejavnost zmanjšuje simptome depresije in anksioznosti ter izboljša kakovost spanja.

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča vsaj 150 do 300 minut zmerne aerobne vadbe na teden za odrasle – kar pomeni le 30 minut na dan.

Odvečna telesna teža ni samo številka na tehtnici – je fiziološko aktivno stanje, ki povzroča kronično vnetje v telesu.

Debelost je eden glavnih dejavnikov tveganja za arterijsko hipertenzijo, aterosklerozo in srčno popuščanje. Maščobno tkivo izloča citokine, ki povzročajo vnetje žilnih sten (Landsberg et al., 2013).

Prekomerna telesna teža vodi v inzulinsko rezistenco, kar povečuje tveganje za sladkorno bolezen tipa 2. Ta bolezen ni reverzibilna in bistveno poveča verjetnost za amputacije, slepoto in odpoved ledvic.

Debelost močno poveča tveganje za sindrom obstruktivne apneje med spanjem, ki lahko vodi v kronično utrujenost in srčne aritmije.

Odvečna teža dodatno obremenjuje sklepe, kar vodi v osteoartritis, bolečine v križu in zmanjšano gibljivost.

Debelost je znanstveno povezana z več kot 13 vrstami raka, vključno z rakom dojk, debelega črevesa in trebušne slinavke (CDC, 2022).

Telesna neaktivnost je četrti vodilni dejavnik smrtnosti na svetu (WHO, 2010). Sedenje več kot 8 ur na dan brez gibanja poveča tveganje za prezgodnjo smrt za kar 60 %. Kljub temu več kot 25 % odraslih po svetu ne dosega osnovnih priporočil za gibanje.

Kombinacija sedečega življenjskega sloga in visokokalorične prehrane ustvarja idealne pogoje za nastanek debelosti – stanje, ki ga WHO že dolgo opredeljuje kot kronično bolezen, ne več kot zgolj estetsko težavo.

Kratkoročne diete brez rednega gibanja ne prinašajo trajnih rezultatov. Telesna aktivnost vpliva ne le na porabo kalorij, ampak tudi na kakovost mišične mase, presnovo, hormonsko ravnovesje in psihološko stabilnost. Gibanje torej ne pomeni samo kurjenja maščob, ampak biološko obnovo na celični ravni.

Gibanje ni luksuz, ampak osnovna potreba. Redna telesna dejavnost preprečuje bolezni, podaljšuje življenje in izboljša duševno zdravje. Po drugi strani je odvečna telesna teža resna nevarnost – tih sovražnik, ki dolgoročno poškoduje skoraj vse telesne sisteme. Vsak korak šteje. Za zdravje. Za življenje.

Viri: World Health Organization. (2020). Physical activity. [https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/physical-activity](https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/physical-activity), CDC. (2022). Obesity and Cancer. [https://www.cdc.gov/cancer/obesity](https://www.cdc.gov/cancer/obesity), Harvard Health Publishing. (2021). Exercising to relax. [https://www.health.harvard.edu/staying-healthy/exercising-to-relax](https://www.health.harvard.edu/staying-healthy/exercising-to-relax), Landsberg, L., et al. (2013). Obesity-related hypertension: Pathogenesis, cardiovascular risk, and treatment A position paper of the Obesity Society and the American Society of Hypertension. Obesity, 21(1), 8–24.