Pozabite na hojo: ta aktivnost bi lahko še bolj spodbujala možgane

Kljub splošnemu soglasju o pomenu hoje za zdravje, nedavna študija iz Združenega kraljestva nakazuje, da bi kolesarjenje lahko imelo celo večji pozitivni učinek na delovanje možganov, posebej kar zadeva zmanjševanje tveganja za razvoj demence, piše index.hr.

Demenca se kaže kot vse pogostejši izziv, ki prizadene starejšo populacijo, kot tudi posameznike v srednjih letih. Spremlja jo upad spomina, oteženo sklepanje ter zmanjšana sposobnost samostojnega delovanja. Medtem ko na genetske predispozicije nimamo neposrednega vpliva, nova znanstvena analiza nakazuje, da ima način vsakodnevnega premikanja – bodisi s hojo, kolesarjenjem ali vožnjo z avtomobilom – pomemben vpliv na proces staranja naših možganov.

V študiji, objavljeni v reviji JAMA Network Open, so bili analizirani podatki skoraj 480.000 oseb iz britanske biobanke, pri čemer je povprečno obdobje spremljanja znašalo 13 let. Udeleženci so bili razvrščeni v skupine glede na način prevoza: posamezniki, ki so uporabljali osebni avtomobil, javni prevoz ali druge podobne načine (neaktivni), tisti, ki so hodili peš, tisti, ki so hojo kombinirali z drugimi oblikami prevoza, in tisti, ki so kolesarili (samostojno ali v kombinaciji).

Ugotovitve študije nakazujejo, da ima lahko kolesarjenje, prav tako pa tudi kombinacija kolesarjenja z drugimi načini prevoza, izjemen zaščitni vpliv na delovanje možganov. Pri posameznikih, ki so redno izvajali kolesarjenje, se je tveganje za nastanek demence zmanjšalo za 19 odstotkov, medtem ko se je tveganje za Alzheimerjevo bolezen znižalo za 22 odstotkov. Rezultati so bili še posebej izstopajoči pri tistih, pri katerih se je demenca pojavila pred 65. letom starosti – tako imenovani zgodnji pojav –, kjer je kolesarjenje zmanjšalo tveganje za kar 40 odstotkov.

Zanimivo je, da se zdi, da sama hoja ni imela enakega učinka. Pri posameznih udeležencih je bila hoja celo povezana z rahlo povečano verjetnostjo za razvoj Alzheimerjeve bolezni (za 14 %). Zakaj? Strokovna javnost še nima zanesljivega odgovora, vendar predvidevajo, da so razlike posledica intenzivnosti aktivnosti in njenega vpliva na možgane.

Analiza MRI posnetkov možganov je razkrila, da so posamezniki, ki so se redno ukvarjali s kolesarjenjem, imeli večjo gostoto sive snovi v regijah možganov, ključnih za spominske procese, kot je hipokampus. Po drugi strani pa hoja ni izkazala enakega učinka, v nekaterih primerih je bila celo povezana z zmanjšanjem količine sive in bele snovi. Neaktivne oblike prevoza, kot sta vožnja ali uporaba javnega prevoza, niso imele pomembnega vpliva na možgane – niti pozitivnega niti negativnega.

Nedvomno, genetika ohranja svojo relevantnost. Posamezniki, ki posedujejo določene gene, so izkazali nekoliko manj koristi od telesne aktivnosti. Nasprotno pa so tisti brez omenjenega alela beležili še večjo korist od kolesarjenja. Ključno pa je poudariti, da so bile koristi od telesne aktivnosti zaznane pri vseh udeležencih, ne glede na njihovo genetsko predispozicijo.

V kolikor je bilo pešačenje vaša primarna oblika telesne aktivnosti, to še vedno ni nepričakovano. Kljub temu pa, če si želite dodatno spodbuditi svoje možganske funkcije, je morda smiselno razmisliti o uporabi kolesa. Nedvomno vsa okolja niso enako primerna za kolesarjenje – prometna obremenjenost, infrastruktura in varnost pogosto predstavljajo izzive. Vendarle, že krajša vožnja po vašem bivalnem okolju, daljša pot do trgovine ali občasna uporaba kolesa namesto avtomobila, lahko pomembno vpliva.

Še vseeno tudi ne smemo zanemarjati pomena hoje. Slednja vendarle velja za najbolj optimalno obliko rekreacije, ne glede na starost! 

Vir: index.hr