Bi se prosim za začetek na kratko predstavili?

Roman Kejžar, maratonec, še vedno državni rekorder v maratonu in malem maratonu, trikratni olimpijec – bil sem v Sydneyju, Atenah in v Pekingu. Moja kariera je trajala 20 let, nekje 2009 sem jo zaključil. Bil sem tudi zadolžen na Atletski zvezi za maratonsko ekipo. Leta 2012 smo imeli kar 3 olimpijce v Londonu. Delam pa tudi na paraolimpijskem komiteju. Delal sem s Sandijem Novakom v Riu. V Riu pa je bil tudi Tone Kosmač. Zdaj pa že od 2009 delam kot trener.

Vidim, da imate izjemno bogate izkušnje in kariero. Kako gledate na maraton? Kako dolgo se človek sploh pripravlja nanj?

Maraton je disciplina, do katere moramo imeti malo spoštovanja. Ne da se čez noč preteči maratona. Lahko ga seveda preteče nekdo, ki ima 'malo' talenta, ga bo tudi pretekel, vendar bodo hude posledice. Predlagal bi, da se nekdo, ki si želi preteči maraton, najprej načrtno loti tega projekta in da začne postopoma. Naj gredo najprej na 10 kilometrov, nato na 21, čez kakšni dve leti pa lahko človek že razmišlja o 42. 

Vzemiva za primer človeka s kondicijo, grobo rečeno, ki si želi preteči maraton. Seveda govorim kot laik. Koliko časa bi takšen človek moral trenirati za maraton? Kako kmalu začeti s tekom? Kako ga stopnjevati? 

Po navadi nek maratonski ciklus, če je seveda usmerjen s strani izkušenega trenerja, traja tam dobrih 12 tednov. Konkretno približno tri mesece. Je pa ta ciklus ravno iz tega stališča naravnan zaradi psihe. Če bi si mi denimo rekli pol leta prej, da gremo na maraton in bi začeli trenirati, psiha preprosto ne zdrži takšnega napora. Predolgo traja. To čakanje na to je predolgo. Seveda moramo trenirati, teči že prej, a ta maratonski ciklus mora biti omejen.

Menite, da je bolj pomembna psihična ali fizična pripravljenost? 

Oboje mora biti. Če mi nismo fizično dobro pripravljeno, smo lahko psihično ne vem kako, a telo ne bo zdržalo, če ni dovolj treninga. Psiha je navsezadnje povezana z dobro fizično pripravo. Če smo mi fizično dovolj pripravljeni, imamo tudi dobro psihično pripravljenost. Seveda pa je tukaj ta psihična komponenta; če je glava močna, bomo lahko tudi z manjšo pripravo odtekli maraton. In obratno, menim, da je oboje pomembno.

Obdelala sva že psihično in fizično komponento, a k slednji spada tudi prehrana. Kakšna bi morala biti ta pri pripravah na maraton? Bi jo morali prilagoditi? Obstaja tako imenovana primerna oziroma ustrezna prehrana za tekače? 

Na splošno bi rekel samo to, da mora biti prehrana vsestranska. Pri določenih treningih, ki so bolj zahtevni, mora biti prehrana morda sestavljena iz nekoliko več ogljikovih hidratov. Drugače pa samo to, vsestranska, raznolika, predvsem naj vsebuje meso. Vemo, da je danes tudi veliko tekačev, tudi maratoncev, veganov. Pri teh zna biti problem z železom. Tisti, ki se v to podajajo, morajo imeti hrano preštudirano, da dobijo dovolj hranil. 

Kaj pa prehrana v zadnjih dneh maratona? Bi morali kakšno skupino živil uživati posebej skrbno, se česa izogibati?

Res je, ustrezna prehrana je pomembna predvsem v zadnjem tednu maratona. Da v prvih dneh zadnjega tedna ne uživamo toliko ogljikovih hidratov, da 'očistimo' telo, zadnje dni pa telo ponovno napolnimo z njimi. V teh zadnjih treh dneh bi se morali zrediti za dobre tri kilograme. Če nam to uspe, je to dokaz, da smo telo dobro 'založili' v vseh porah telesa, da bo to ta 'hrana', ki na maratonu pride prav.

Kaj se pa plete tekaču v glavi na takih razdaljah? 42 kilometrov se mi sliši ogromno. Kaj ima človek takrat v glavi?

Vse je odvisno od tega, na kakšen maraton gremo. V smislu osebnih preferenc. Jaz gledam na to bolj s profesionalnega vidika. Ali gremo na maraton samo na zaslužek ali gremo na olimpijski maraton, kjer lovimo olimpijske norme ali pa norme svetovnega prvenstva. Ta zadnji je bil zame osebno vedno najtežji, saj veš, kakšne so olimpijske norme. Vsak kilometer ali pet kilometrov so določeni časi, kjer moraš v času biti. Če zaostajaš 5 sekund, se zgodba lahko konča. Tukaj psiha zelo vpliva na to, kaj imamo v glavi. S tega vidika je to najtežji maraton, ker loviš sekunde. Psiha se igra s tabo; ali bom zdržal, ali bom šel naprej, kako bom šel naprej ... Na teh maratonih razmišljaš o času. Kmalu prideš do negativnih misli, nahrbtnik, ki ga imaš za sabo.

Glede na to, da sem pričakovala odgovor v smislu, da se 'pogovarjate sami s sabo', vem, ironično, bi se lahko dotaknila še drugih mitov, ki so povezani z maratonom. Bi si želeli posebej izpostaviti kakšnega?

Mislim, da je bilo v preteklosti precej mitov, ki so se dotikali predvsem nepoznavanja maratona, v smislu, da to ni nič kaj zahtevnega. Leta '90 sploh pri kakšnih rekreativcih. V zadnjih letih je bilo precej narejenega v smeri ozaveščanja, da je maraton vendarle disciplina, ki se je ne more odteči kar tako.

Dotakniva se potem še tekaških poškodb. Zakaj navadno pride do njih?

Poškodbe na maratonu pridejo predvsem zato, ker maraton zajema kar precejšnjo razdaljo. Zakaj konkretno pride pri posameznikih do poškodb, je pa različno. Lahko je kriva prehrana, nekdo, ki denimo preveč shujša in telo nima dovolj hranil. Lahko pride do kakšnih stresnih zlomov, lahko pride do preobremenitve telesa, preveč in na hitro. 

Se jim lahko kako izognemo?

Treba je delati strokovno in postopno. Treba je vključiti moč, če mišice niso dovolj močne, lahko pride zaradi tega do poškodb. Pomembna je ustrezna in kvalitetna obutev, prilagojena za vsakega posameznika. Seveda pa je tukaj še kvalitetna prehrana. 

Bi imeli še kakšen nasvet za vse tekače, ki se trenutno pripravljajo na Ljubljanski maraton? 

Nasvet je, da imamo še dobre tri tedne pred letošnjim maratonom. Bistvo, kar je narejeno, je narejeno. Zdaj prihaja to predtekmovalno obdobje, ko zmanjšujemo kilometrino in zvišujemo hitrost. Kot sem že omenil, zadnji teden je pomembna prehrana. Konkreten nasvet pa je, da naj ne pretiravajo v zadnjih tednih. Ne boste se še bolj natrenirali, naredite pa si lahko več škode kot koristi. Med maratonom pa naj začnejo z nekim občutkom; raje bolj počasi kot prehitro. Čeprav vemo, da evforija na štartu vsakega potegne, posebej pa tiste, ki so manj trenirali. 

Še zadnje vprašanje. Kaj vam osebno pomeni maraton?

Maraton je disciplina, ki ti v življenju ogromno da. Lahko se dokažeš. Če si maraton zdržal, dobiš neko moč tudi na ostalih področjih, ki jih v življenju počneš. Zame je maraton način življenja, tudi zdaj, ko sem v nekem tekaškem pokoju. Pogrešam teke na dolge proge. Teki na dolge proge so tisti, pri katerih lahko daš iz telesa vse slabe stvari, telo se prečisti. Dobiš nek zagon.

Pridružite se nam na najbolj pričakovanem tekaškem dogodku v Sloveniji – Ljubljanskem maratonu!

Tek na 10 kilometrov je idealna priložnost za vse tekače, tako za začetnike kot tudi izkušene, da preizkusite svoje zmogljivosti in premagate osebne mejnike. S prijavo na Ljubljanski maraton pa ne boste deležni le izjemne tekaške izkušnje v pozitivnem vzdušju in odlični družbi, ampak vas čaka še kup drugih ugodnosti.  

Vsak tekoč bo med drugim prejel majico, štartno številko z vgrajenim čipom ter trpežen in uporaben športni nahrbtnik. Kot običajno ga boste prevzeli skupaj s startno številko na sejmu Tečem (pozor: ta bo letos v Areni Stožice!), še pred dogodkom.  Dan pred nedeljskimi teki pa je tradicionalno namenjen tudi druženju na tako imenovani 'Testeninki'. Že ime pove, da na dogodku vsak tekač dobi porcijo testenin. 

Tudi na dan maratona vas čakajo številna presenečenja, množična spodbuda in seveda okrepčila. Ne zamudite torej priložnosti in se 22. 10. 2023 pomerite s tekači z vseh koncev sveta in občutite edinstveno energijo tega množičnega tekaškega dogodka. Prijave so odprte, zato si zagotovite svoje mesto na štartni črti.