To so navade najbolj zdravih in najstarejših ljudi na svetu

Ljudje, ki prebivajo v t. i. modrih conah, regijah z najvišjo koncentracijo stoletnikov na svetu, potrjujejo, da vsakodnevne navade, kot so redna telesna aktivnost, rastlinsko usmerjena prehrana in krepke socialne vezi, bistveno prispevajo k dolgoživosti, piše index.hr.

Kljub temu da se sredozemska prehrana pogosto predstavlja kot idealna za ohranjanje zdravja srca in obvladovanje sladkorne bolezni tipa 2, ni edini pristop k zagotavljanju dolgoživosti. Dan Buettner, soustanovitelj projekta Blue Zone, je združil strokovno ekipo z namenom raziskovanja dejavnikov, ki prispevajo k najdaljši življenjski dobi ljudi po svetu.

Njihova obsežna raziskava, ki je potekala več kot dve desetletji, je razkrila, da genetika k celotni življenjski dobi prispeva le okoli 20 odstotkov, kar potrjuje tudi danska raziskava dvojčkov iz leta 1996. Preostalih 80 odstotkov je neposredno povezanih z našim življenjskim slogom in okoljem, kar poudarja naš velik vpliv na lastno zdravje in možnost daljše življenjske dobe.

Modre cone so regije, kjer ljudje živijo dlje in bolj zdravo kot drugod. To so: Okinawa (Japonska), Nicoya (Kostarika), Ikaria (Grčija), Loma Linda (Kalifornija) in Sardinija (Italija). Ljudje v teh krajih pogosto doživijo 100 let in to v dobrem zdravju. Nutricionistka Caroline Thomason pravi, da ljudje v razvitih državah sicer živijo dlje, a v starosti pogosto niso zdravi. V modrih conah ljudje živijo dolgo in kakovostno. Tu je šest njihovih ključnih navad.

Na otoku Okinawa sledijo mantri "hara hachi bu". Ta mantra pomeni, da prenehajo jesti, ko čutijo, da so 80-odstotno siti. S tem se izognejo prenajedanju in uživajo v hrani. Njihova prehrana je bogata z rastlinskimi živili, kot so žita, oreščki, semena, stročnice, sadje in zelenjava. Raziskave kažejo, da ta prehrana, z manj rdečega mesa in sladkorja, lahko podaljša življenje za več kot deset let, če se začne v mladosti, ali za osem let in pol, če se začne v starejši dobi.

Prebivalci modrih con uživajo sladkor zavestno in namerno, ne po naključju ali iz navade, pojasnjuje Buettner. Čeprav zaužijejo podobno količino naravnih sladkorjev iz sadja kot Severnoameričani, zaužijejo le petino dodanega sladkorja – največ sedem čajnih žličk na dan. Z zmanjšanjem vnosa ultrapredelane hrane boste naravno zmanjšali vnos dodanih sladkorjev.

Medtem ko zahodnjaki pogosto jedo zunaj, imajo v modrih conah doma pripravljeni obroki pomembno vlogo. Kuhanje je prijetno, ne naporno, recepti se prenašajo v družini. Doma kuhate z nadzorom nad sestavinami, v manjših porcijah, kar je sproščujoče. Študije kažejo, da tisti, ki jedo zunaj dvakrat ali večkrat na dan, imajo večje tveganje za prezgodnjo smrt kot tisti, ki redkeje jedo zunaj.

Skupno uživanje doma pripravljenih obrokov s prijatelji in družino prinaša še več zdravstvenih koristi. Najdlje živeči ljudje na svetu so del družbenih krogov, ki spodbujajo zdravo vedenje, pravi Buettner. Na primer, na Okinavi obstajajo moaiji, skupine petih prijateljev, ki si obljubijo doživljenjsko medsebojno podporo. Raziskave kažejo, da so različne navade, od kajenja do sreče, nalezljive. Družine, ki jedo skupaj, uživajo več sadja in zelenjave, socialna povezanost in čustveni spomini, ustvarjeni ob skupnih obrokih, pa dodatno krepijo občutek dobrega počutja.

Ljudje, ki živijo najdlje, se ne posvečajo intenzivnim treningom, kot so dvigovanje uteži ali maratoni. Živijo v okoljih, ki jih naravno spodbujajo k gibanju. Gibljejo se vsak dan, ne da bi se tega zavedali. Vključujejo dejavnosti, kot so vrtnarjenje, vzdrževanje doma in preprosta hoja. Vsaka taka aktivnost, ne glede na to, ali gre za pohodništvo, sprehod po ulici ali delo na vrtu, spodbuja dobro počutje. Prav tako kratki sprehodi po obroku, na primer dvominutna hoja, pozitivno vplivajo na uravnavanje krvnega sladkorja.

Premalo spanca in preveč stresa povzročata vnetje v telesu. To vnetje je povezano z glavnimi boleznimi, ki se pojavijo s starostjo. V modrih conah imajo ljudje urejene navade za zmanjšanje stresa: spoštovanje prednikov, molitev, popoldanski počitek in druženje s prijatelji. Veliko od teh dejavnosti vključuje ljudi okoli njih, kar še okrepi njihov dober vpliv. Dr. Fruhbauer svetuje, da si čas zase vzamete kot vsako drugo pomembno delo. Meditacija, vaje za dihanje in sprehodi so brezplačni načini za zmanjšanje stresa in boljši spanec. Ti načini so tudi znanstveno dokazani.

Vir: index.hr