Vadba lahko možgane ohranja mlajše, razkrivajo slikanja z magnetno resonanco

Kot navaja ScienceAlert, so raziskovalci v ZDA izvedli enoletno klinično raziskavo, v katero so vključili 130 zdravih odraslih, starih med 26 in 58 let. Udeleženci, ki so dosledno izvajali priporočeno količino telesne aktivnosti, so po 12 mesecih kazali znake biološko mlajših možganov v primerjavi s tistimi, ki svojega življenjskega sloga niso spreminjali.

Biološko staranje opisuje postopno obrabo tkiv in funkcij, ki se pojavlja neodvisno od koledarskih let. Čeprav vsi vsako leto dopolnimo enako število let, se posamezni organi starajo različno hitro. Mlajši možgani pomenijo večjo verjetnost ohranjanja kognitivnih sposobnosti ter večjo odpornost na nevrodegenerativne bolezni, kot je demenca. Ta raziskava dolgoročnih učinkov sicer ni ocenjevala, vendar nakazuje pomemben potencialni vpliv redne vadbe na zdravje možganov.

Udeleženci, ki so sledili priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije, približno 150 minut zmerno do intenzivne aerobne vadbe tedensko, so imeli po pregledu z magnetno resonanco možgane, ki so bili v povprečju 0,6 leta biološko mlajši od njihove dejanske starosti.

Skupina, ki ni spremenila svojih navad, je imela možgane, ki so bili približno 0,35 leta biološko starejši od koledarske starosti. Čeprav ta številka statistično ni presegla pomembnostnega praga, razlika med skupinama skoraj doseže eno leto, kar je po mnenju raziskovalcev klinično relevantno.

Raziskovalci so preverjali več možnih mehanizmov, med drugim vpliv na srčno-žilno kondicijo, krvni tlak in določene zaščitne beljakovine. Kljub temu niso uspeli natančno določiti, katera pot povezuje telesno aktivnost z mlajšim videzom možganov na slikanjih.

Presenetljivo je bilo, da izboljšana telesna pripravljenost ali nižji krvni tlak nista pojasnila opaženega učinka. Možno je, da vadba vpliva na bolj subtilne spremembe v strukturi možganov, na vnetne procese, žilno zdravje ali druge molekularne dejavnike, ki jih ta raziskava ni zajela.

Znanstveniki želijo v prihodnje vključiti večje in bolj raznolike skupine udeležencev, tudi tiste, ki imajo že povečano tveganje za kognitivni upad. Raziskave namreč kažejo, da se številne težave z možgani v poznejših letih začnejo razvijati že desetletja prej. Vadba v srednjih letih bi tako lahko igrala pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja možganov.

Redna telesna aktivnost je že dolgo povezana z boljšim spanjem, uravnavanjem telesne teže in daljšo življenjsko dobo. Zdaj se zdi, da lahko prispeva tudi k ohranjanju mladostne možganske strukture. S tem se krepi spoznanje, da lahko posamezniki z upoštevanjem priporočil o telesni dejavnosti pomembno vplivajo na svoje dolgoročno kognitivno zdravje.

Vir: ScienceAlert