Vadba v mrazu: ali je varna in kako telo reagira na nizke temperature

Ko je hladno, telo poskuša ohraniti temperaturo v svojem jedru. Krvni obtok se zato bolj usmerja proti notranjosti telesa, zaradi česar so prsti, stopala, ušesa in nos bolj izpostavljeni mrazu. Hkrati vadba proizvaja dodatno toploto, zato lahko hitro postane prevroče, predvsem če smo oblečeni preveč. Mraz tudi ne pomeni, da se med vadbo ne potimo. Znojenje in dihanje lahko povzročita izgubo tekočine, čeprav žeje pogosto ne občutimo tako izrazito kot poleti. Zato je hidracija pomembna tudi pozimi.

Pri vadbi v mrazu se je priporočljivo ogrevati nekoliko dlje in intenzivnost povečati postopoma. Mayo Clinic svetuje, da začnemo z lažjo aktivnostjo in šele nato preidemo na običajno intenzivnost. Tudi oblačila so ključna. Najbolj praktično je oblačenje v več slojih: prvi naj odvaja vlago od kože, srednji zagotavlja izolacijo, zunanji pa ščiti pred vetrom in padavinami. Bombaž ob koži ni najboljša izbira, saj ostane moker in lahko pospeši ohlajanje telesa.

Največje tveganje predstavljata podhladitev in ozebline. Veter in vlaga tveganje še povečata. Pri zelo nizkih temperaturah oziroma ekstremnem vetrovnem mrazu Mayo Clinic priporoča, da vadbo skrajšamo ali jo prestavimo v notranjost. Pozorni bodite na otrplost, izgubo občutka ali pekoč občutek na koži. Močno drgetanje, zmedenost, nerodnost, zaspanost in motnje govora so lahko znaki podhladitve in zahtevajo takojšnje ukrepanje.

Posebna previdnost je potrebna pri ljudeh z astmo, srčnimi ali pljučnimi boleznimi ter Raynaudovim sindromom. Hladen zrak lahko pri nekaterih ljudeh poslabša težave z dihali. Pravilo je preprosto: če so razmere ekstremne, ni nič narobe, če tek zamenjate za vadbo v zaprtih prostorih. Tudi pozimi je pomembneje ostati aktiven kot vztrajati zunaj za vsako ceno.

Viri: Mayo Clinic, Johns Hopkins Medicine