Zato bi vam moralo biti zdravje, ne izgled, prioriteta

Čeprav se želja po estetskem videzu zdi naravna, se številne študije strinjajo, da je prioritiziranje zdravja bistveno bolj učinkovita, trajnostna in psihološko zdrava pot do boljšega življenja. Zakaj nas osredotočenost na videz pogosto zavaja in zakaj bi morali zdravje postaviti na prvo mesto – ne le zaradi dolgoživosti, ampak tudi zaradi boljšega počutja, stabilnosti in notranje moči?

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) zdravje definira kot stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje, ne le odsotnost bolezni ali šibkosti (WHO, 1948). To pomeni, da gre pri zdravju za celostno stanje, ki vpliva na vsak vidik našega življenja – energijo, imunski sistem, spanec, prebavo, razpoloženje in celo medosebne odnose.

Raziskave kažejo, da zasledovanje določenega videza vodi v povečano tveganje za motnje hranjenja, depresijo in telesno nezadovoljstvo (Griffiths et al., 2018, Body Image). Ljudje, ki se prekomerno osredotočajo na svoj videz, pogosto izpuščajo obroke, pretirano telovadijo ali uporabljajo ekstremne diete – vse to na račun zdravja.

Srce, možgani in hormoni ne gledajo v ogledalo

Zdrava prehrana in gibanje neposredno vplivata na funkcije srca, možganov in hormonskega sistema, ne glede na to, ali izgubimo kilogram ali ne. Študije dokazujejo, da redna telesna aktivnost zmanjša tveganje za srčno-žilne bolezni za več kot 30 %, tudi pri osebah z višjim indeksom telesne mase (Warburton et al., 2006, CMAJ).

Uravnoteženo zdravje pomeni boljše spopadanje s stresom, kakovostnejši spanec in močnejši imunski sistem. Ljudje, ki skrbijo za zdravje (ne nujno za videz), imajo tudi boljšo regulacijo kortizola in nižje ravni vnetnih markerjev v telesu (Kiecolt-Glaser et al., 2010, Psychological Bulletin).

Večina idealnih teles na družbenih omrežjih je rezultat urejanja slik, filtriranja ali celo kirurških posegov. Primerjanje z nerealnimi standardi ustvarja napačno predstavo o tem, kaj je zdravo telo. To dokazujejo tudi raziskave o vplivu Instagrama na telesno samopodobo, zlasti pri mladostnikih (Fardouly et al., 2015, Body Image).

Fit ni isto kot suh. Ljudje z višjo mišično maso, dobrim kardiovaskularnim zdravjem in stabilno telesno sestavo so pogosto bolj zdravi kot nekdo, ki je vitkejši, a z malo gibanja in slabo prehrano. Zdravstveni parametri, kot so krvni tlak, raven holesterola, glukoze in psihološko stanje, so veliko bolj zanesljivi kazalniki zdravja kot konfekcijska številka.

Dieta, ki temelji na izgubi teže zaradi videza, pogosto ne vzdrži. Kar 80 % ljudi, ki hujšajo le zaradi estetskih razlogov, pridobijo težo nazaj v 5 letih (Mann et al., 2007, American Psychologist). V nasprotju s tem spremembe življenjskega sloga, ki temeljijo na zdravju (npr. redno gibanje, uravnotežena prehrana, spanje), ostanejo trajne, saj imajo notranji smisel.

Ljudje, ki vlagajo v zdravje in dobro počutje, pogosto razvijejo višjo samopodobo, ker občutijo moč, energijo in funkcionalnost lastnega telesa – ne glede na zunanji videz. To potrjujejo tudi raziskave, ki kažejo, da redna vadba močno vpliva na zmanjšanje simptomov depresije in anksioznosti (Sharma et al., 2006, Journal of Clinical Psychiatry).

Zdravje je osnova za kakovostno življenje. Namesto da svojo energijo usmerjamo v nerealne estetske ideale, bi morali graditi življenjski slog, ki temelji na fizičnem in psihičnem ravnovesju. Lepota, ki izhaja iz zdravja, je trajnejša, bolj naravna in predvsem bolj izpolnjujoča.

Viri: World Health Organization. (1948). Constitution of the World Health Organization, Griffiths, S., Murray, S. B., & Touyz, S. (2018). Body Image, Warburton, D. E. R., Nicol, C. W., & Bredin, S. S. D. (2006). CMAJ, Kiecolt-Glaser, J. K., et al. (2010). Psychological Bulletin, Fardouly, J., et al. (2015). Body Image, Mann, T., et al. (2007). American Psychologist, Sharma, A., et al. (2006). Journal of Clinical Psychiatry.