Se tudi vi tam počutite doma? Se tudi vaša duša v gozdovih, med drevesi in žuborenjem bližnjega potoka spočije? Tudi vi med listjem in vetrom zadihate in imate občutek svobode? Vse to namreč človeku prinaša narava. In zato je priporočljivo, da se večkrat odpravimo vanjo in napolnimo svoje telo z novo energijo, ki nam jo dajejo gozdovi.

Edini hrup, ki ste mu v gozdu izpostavljeni, je ponavadi zvok vašega dihanja, vaših stopinj, ki se ugrezajo v mehko površino listja in zemlje, šumenje drevja in piš vetra ter čudoviti zvoki ptičjih spevov. Gozd na nas deluje antistresno, nas pomirja in nam daje občutek varnosti. Prav tako pripomore k preprečevanju negativnih čustev, žalosti in tesnobe ter nam pomaga v boju z depresijo in anksioznostjo.

Izjemni raziskovalec divjine in okoljevarstvenik John Muir je nekoč dejal: »Odhod v gozd je odhod domov; predpostavljam namreč, da je to kraj, od koder izviramo.« Dokazano je tudi, da so ljudje, ki več časa preživijo v naravi in hribih, bolj srečni, zdravi in kreativni od tistih, ki se omejujejo zgolj na mesto in mestni vrvež. Narava namreč na nas deluje kot naravni antidepresiv.

Japonska raziskava Shinrin-yoku

'Shinrin-yoku' v prevodu pomeni 'gozdna kopel'. Znanstveniki so izvedli poskus v 24 gozdovih na območju Japonske, ki je vključeval 280 udeležencev. V vsakem poskusu so znanstveniki polovico udeležencev prvi dan poslali v gozd, drugo polovico pa v mesto. Naslednji dan sta skupini zamenjali relacije. Ob zaključku raziskave so znanstveniki potrdili, da so imeli udeleženci, ki so se odpravili v gozd, nižje vrednosti hormona kortizola, ki velja za stresni hormon. Ravno tako so imeli nižji krvni pritisk in nižji srčni utrip. Torej lahko sklepamo, da so znanstveniki dokazali, da gozd na ljudi deluje pomirjujoče in blagodejno ter kot pravi naravni terapevt.

Ko smo vsakodnevno izpostavljeni mestnemu vrvežu, se nam lahko hitro zazdi, da smo zgolj številka med vso gnečo ljudi na ulici in v mestih. Ko pa se odpravimo v gozd, zadihamo in se hitro spomnimo, kdo smo, kakšne so naše želje, cilji in prioritete. Naši možgani se tako rekoč resetirajo in so pripravljeni na nove stresne, delovne ali druge vsakdanje izzive.

Ne le, da narava in gozd blagodejno delujeta na naša čustva, doživljanja in misli, ravno tako namreč tudi pozitivno vplivata na naše fizično zdravje. Sprehodi v naravo namreč krepijo našo imunsko odpornost in mišice našega telesa. Drevesa proizvajajo fitocide, naravne antibiotike, ki delujejo na nižje razvite organizme tako, da onemogočijo patogene dejavnike. Izločanje teh snovi je povečano pri poškodovanih drevesih, ki jih ogrožajo razne glive, virusi in bakterije. Katera drevesa so najbolj priporočljiva za naše zdravje, pa si lahko preberete tukaj.