Znanstveni preboji na področju poškodb hrbtenjače

Dve raziskavi, ki sta v zadnjih letih pritegnili kar nekaj pozornosti s strani znanosti in širše javnosti, ponujata konkretne dokaze, da hoja po poškodbi hrbtenjače ni več nedosegljiv cilj, temveč postaja realna možnost.

Leta 2023 je švicarska skupina predstavila raziskavo z inovativnim možgansko-hrbteničnim vmesnikom, ki je osebi s poškodbo hrbtenjače omogočil ponovno hoditi. Raziskavo sta vodila nevroznanstvenik Grégoire Courtine in nevrokirurginja Jocelyne Bloch z univerze EPFL in Univerzitetnega kliničnega centra v Lozani (CHUV).

Sistem sestavljata dva vsadka: eden, ki se nahaja nad motorično skorjo v možganih in beleži nevronske signale, ter drugi, ki je nameščen na ledvenem delu hrbtenjače in omogoča električno stimulacijo živčnih poti. Ta vsadek nato spodbuja ustrezne živčne poti, kar omogoča gibanje nog.

Raziskava je potekala na pacientu, ki je zaradi nesreče postal paraplegik. Po vsaditvi sistema in rehabilitaciji je pacient lahko ponovno hodil s pomočjo hojce in zaznal položaj svojih nog, kar kaže, da so lahko ponovno dosegli dvosmerno povezavo med možgani in hrbtenjačo.

V letošnjem letu je ista ekipa v švicarski raziskavi predstavila še en pomemben preboj v medicini in znanosti, in sicer usklajeno delovanje električne stimulacije hrbtenjače in robotsko podprte rehabilitacije.  S pomočjo vsadka za stimulacijo, ki spodbuja točno določen del hrbtenjače, odgovornega za nadzor nad mišicami nog, so raziskovalci ustvarili natančno časovno usklajene električne impulze, ki so sinhronizirani z gibi pacienta med vadbo. Roboti, kot so tekalne steze ali eksoskeleti, so ob tem pomagali izvajati biomehansko pravilne vzorce hoje.

Študija je pokazala, da je mogoče s pomočjo tega sistema ne le vzpostaviti hojo, temveč tudi spodbuditi okrevanje živčnih povezav, ki so bile zaradi poškodbe prekinjene ali oslabljene. Pri nekaterih udeležencih so raziskovalci opazili trajno izboljšanje motoričnih funkcij, ki je bilo prisotno še tedne po koncu terapije z električno stimulacijo, kar kaže na dolgotrajne učinke na delovanje živčnega sistema.

Oba preboja imata nekaj skupnega, in sicer finančno podporo fundacije Wings for Life, ki je v celoti posvečena enemu cilju: najti zdravilo za poškodbe hrbtenjače. Ustanovila sta jo avstrijski motociklist Heinz Kinigadner in ustanovitelj Red Bulla Dietrich Mateschitz, potem ko je Kinigadnerjev sin po nesreči postal tetraplegik.

Vsako leto organizirajo globalni dobrodelni dogodek Wings for Life World Run, ki poteka v več kot 150 državah po vsem svetu. Posebnost teka je, da nima ciljne črte, namesto tega tekmovalce dohiteva avtomobil, ki jih lovi. Dogodek je namenjen prav vsem, tako tekačem kot tudi pohodnikom in ljudem z invalidskimi vozički, ne glede na pripravljenost.

Poškodba hrbtenjače je ena najresnejših nevroloških poškodb, ki lahko povzroči trajno invalidnost. Število ljudi, ki živijo s posledicami takšnih poškodb, se po svetu ocenjuje na več kot 15 milijonov. Možnost, da znanost v nekaj letih omogoči funkcionalno okrevanje tudi pri najtežjih oblikah poškodb, pomeni pomemben korak v medicini in še pomembneje v življenju teh ljudi.

Zato je sodelovanje na dogodkih, kot je Wings for Life World Run, več kot le športna udeležba, saj dogodek podpira znanost in daje upanje tistim, ki ne morejo hoditi, da bodo nekoč spet stali na nogah.