Alergijske bolezni dihal povzroča preobčutljivost na nekatere snovi iz okolja, s katerimi pridemo v stik preko dihal oziroma zraka in vdihavanja. Alergijski rinitis in osnovna astma sta edinstveni motnji, pri katerih se bolezen kaže v zgornjih (nos, sinusi) ali spodnjih dihalnih poteh (veliki in mali bronhiji, pljuča), pogosto pa celo na obeh ravneh.

Stik okoljskega alergena z dihalno sluznico pri preobčutljivi osebi sproži zapleteno zaporedje dogodkov, ki povzročajo zelo tipične simptome. Glede na alergene, ki jih povzročajo, sta lahko alergijski rinitis in astma sezonski (cvetni prah) ali celoletni nevšečnosti (pršice, hišni ljubljenčki in plesni).

Alergijski rinitis

Pri alergijskem rinitisu se bolniki običajno pritožujejo nad srbenjem nosu, oči ali ust, kihanjem, rinorejo (izcedkom iz nosu) in zamašenim nosom ali sinusi. Obstrukcija sinusov lahko povzroči glavobole; sinusitis je pogost zaplet. Lahko se pojavita tudi kašelj in sopenje, še posebej če je bolnik tudi astmatik. Najpomembnejša oblika trajnega rinitisa je kronična zamašenost nosu, ki pri otrocih lahko privede do kroničnega vnetja srednjega ušesa, resnost njegovih simptomov pa se skozi leto spreminja.

Alergijski rinitis je skoraj vedno mogoče diagnosticirati le na podlagi anamneze. Diagnostičnih testov se ne sme izvajati rutinsko, razen če empirična terapija ne vodi do izboljšanja. Nezdravljeni alergijski rinitis povzroči otekanje sluznice, kar lahko privede do zožitve sinusov. To podpira razvoj sinusitisa. Zato sta lahko ustrezen nadzor nad alergijskim rinitisom in njegovo zdravljenje pomemben preventivni ukrep pri preprečevanju sinusitisa. Sezonski in večletni alergijski rinitis se običajno zdravi na enak način, čeprav lahko na večletni rinitis vpliva tudi okolje (npr. odstranjevanje prahu in pršic). Najučinkovitejša zdravila prve izbire so peroralni antihistaminiki skupaj s peroralnimi dekongestivi ali nosni kortikosteroidi s peroralnimi antihistaminiki ali brez njih.

Astma

Astma je ena najpogostejših kroničnih bolezni, ki prizadene pljuča. Najpogostejši simptomi so suh kašelj, piskanje, pritisk v prsih in občutek zadihanosti. Simptomi so različni, od blagih do hudih. Astme običajno ni mogoče ozdraviti trajno, vendar lahko z optimalnim zdravljenjem dosežemo delno ali popolno izginotje simptomov. Simptome povzroča moten pretok zraka skozi pljuča. To je posledica zoženja dihalnih poti ali bronhokonstrikcije. Vnetje pri astmi najpogosteje sproži neustrezen odziv organizma na okoljski dejavnik, ki sicer za organizem ni nujno nevaren.

Vnetje vodi do motenj na ravni mišic dihalnih poti in posledično do njihove hiperreaktivnosti. To pomeni, da se bodo te mišice tudi na majhno količino alergenov odzvale z burno reakcijo, in sicer s krčenjem (krčem), ter tako povzročile zožitev dihalnih poti. Poleg hiperreaktivnosti vnetje povzroči tudi povečano tvorbo sluzi v dihalnih poteh.

Diagnoza temelji na anamnezi, fizičnem pregledu in testih za oceno pljučne funkcije. Zdravi se z nadzornimi faktorji in farmakoterapijo. Napoved je dobra, če se terapija izvaja pravilno.

Skupno zdravljenje

Številne raziskave so pokazale, da se astma izboljša po ustreznem zdravljenju sočasnega alergijskega rinitisa in sinusitisa. Glede na zgoraj razloženo povezavo med boleznimi zgornjih in spodnjih dihal je zelo pomembno razumeti, da je za ozdravitev ali zmanjšanje simptomov primarne bolezni, pa tudi za zmanjšanje možnosti razvoja povezanih bolezni nujna pravočasna in ustrezna uporaba predpisane terapije.

Povzeto po Adiva.hr.