Veliko mater mora po porodu uporabljati zdravila. Večina učinkovin prehaja v materino mleko, kar lahko predstavlja tveganje za dojenčka.

Pogosta terapija med dojenjem:

– protibolečinska zdravila,
– protimikrobna zdravila oz. antibiotiki,
– zdravila za zniževanje povišanega krvnega tlaka,
– zdravila za zdravljenje epilepsije, depresije, sladkorne bolezni,
– kontracepcija …

Ob resnejših zdravstvenih težavah mora doječo mater vedno pregledati zdravnik. Za večino obolenj imamo na voljo zdravila, pri uporabi katerih je dojenje možno in uporaba zdravil predstavlja bistveno večjo korist za dojenčka, kot je tveganje za nastanek neželenih učinkov zaradi zaužitega zdravila preko materinega mleka. Kadar je mogoče, se spodbuja dojenje tudi ob zdravljenju doječe matere. Vedno pa je treba upoštevati tudi vpliv zdravila na dojenega otroka.

Zdravljenje doječih mater vedno stremi k zmanjševanju tveganja za dojenčka, pri čemer se vedno pretehta koristi in tveganja zdravljenja za otroka in mater. Zdravljenje je individualno, upošteva se tudi zdravstveno stanje matere in otroka, starost in razvitost otroka. V določenih primerih lahko manjšo izpostavljenost zdravilu pri doječem otroku dosežemo tako, da mati vzame zdravilo tik po dojenju ali tik, preden se pričakuje, da bo dojenček imel daljše obdobje spanja.

Prvi nasvet lekarniškega farmacevta je običajno nefarmakološke narave, če zdravstveno stanje to dopušča.

Pri glavobolu je torej priporočljivo, da najprej poskusite s:
– počitkom,
– pitjem tekočine.

Pri zaprtju pa s:
– povečanim vnosom prehranskih vlaknin,
– redno telesno dejavnostjo

Kadar je potrebno zdravljenje, posegamo po učinkovinah, za katere je znano, da se v materino mleko izločajo v majhni količini in se pri doječih materah že dalj časa uporabljajo, kot so paracetamol pri bolečini in vročini ali ibuprofen pri močnejših bolečinah, namesto acetilsalicilne kisline-aspirina. Težave pri blažjih zdravstvenih težavah (npr. prehlad, bolečina, zamašenost nosu, ustrezna laktacija, prebavne težave …) lahko uspešno odpravimo, tako da ni tveganja za doječega otroka oziroma je le-to čim manjše.

Ljudje zdravila rastlinskega izvora pogosto razumejo kot naravna in popolnoma varna, zato po njih pogosto posegajo tudi nosečnice in doječe matere. Splošno priporočilo velja, da je potrebna previdnost pri uporabi zdravil med nosečnostjo in dojenjem, enako pa velja tudi za uporabo zdravilnih rastlin v tem obdobju.

Odsvetovana je npr. uporaba drog z delovanjem na maternico:

– žajbelj,
– pelin,
– brin,
– glog …

Ter drog s pirazolidinskimi alkaloidi:
– gabez,
– lapuh,
– repuh.

In odvajal z antrakinonskimi glikozidi:
– sena,
– krhlika,
– rabarbara,
– aloja.

Ali drog z učinkom na hormonski sistem:
– sladki koren,
– cimcifuga,
– žen-šen …

Določene zdravilne rastline pa se že tradicionalno uporabljajo pri doječih materah (npr. v ljudski medicini se zeli navadnega sporiša, plodovi grenkega navadnega komarčka in navadne kumine ter islandski lišaj že dolgo uporabljajo za povečanje izločanja mleka pri doječih materah). Prav tako velja za varno uporaba nekaterih zeliščnih čajev (npr. kamilica, regrat, listi koprive, poprova meta), četudi klinične študije niso bile izvedene, njihova dolgoletna tradicionalna uporaba pa ni pokazala škodljivih učinkov. Zaužita količina naj kljub temu ne presega dveh skodelic dnevno.

V času dojenja je ob uporabi zdravil vedno treba preveriti vpliv zdravil na zdravje in razvoj otroka. Zato vedno, pri zdravniku in v lekarni povejte, da dojite.

Tveganje za dojenčka je odvisno od odmerka zaužitega zdravila preko mleka, stopnje razvitosti organov, odgovornih za farmakokinetične procese pri dojenčku in učinka zdravila na dojenčka ter laktacijo. Če je le mogoče, izberemo učinkovino, ki je na dojenčkih dobro proučena in se pri doječih materah če dolgo uporablja.

Za dojenčka materino mleko predstavlja najprimernejšo prehrano v prvih mesecih življenja, pa tudi zaščito pred bakterijskimi, virusnimi in parazitskimi črevesnimi infekcijami ter zmanjšuje pogostost razvoja alergijskih bolezni, sistemskih infekcij in kroničnih otroških bolezni . Kljub vsemu pa obstaja tudi nekaj kontraindikacij za dojenje. To so hude materine bolezni, tudi okužba s HIV, zasvojenost z drogami in galaktozemija pri dojenčku.

Dojenja med zdravljenjem matere ni nujno prekinjati, še manj se sme ukinjati zdravljenje matere. Čeprav večina učinkovin prehaja v materino mleko, je količina učinkovine, ki jo dojenček zaužije majhna in navadno ne predstavlja tveganja zanj. Kljub temu pa obstaja nekaj učinkovin, ki so med dojenjem absolutno kontraindicirana. Te učinkovine so amiodaron, citostatiki, kloramfenikol, ergot alkaloidi, jodidi, litij, radiofarmacevtiki, retinoidi in kroniœna uporaba tetraciklinov.

Glavna skrb matere med uporabo zdravil ob dojenju je namenjena izpostavljenosti dojenčka zdravilom in njihovim kratkotrajnim ter dolgotrajnim vplivom na zdravje in razvoj dojenčka. Poleg direktnih neželenih učinkov se pri odločitvi o primernosti učinkovine za uporabo pri doječih materah upošteva tudi njihov morebitni vpliv na zmanjšano tvorbo mleka.

Izpostavljenost otroka učinkovini iz materinega mleka je odvisna od koncentracije učinkovine v materinem mleku in količine zaužitega mleka.

Razvojne spremembe pri dojenčkih, ki lahko vplivajo na absorpcijo učinkovine, so kislost želodca, hitrost praznjenja želodca in črevesja, absorpcijska površina, zrelost encimskih sistemov, pomembnih za učinkovine, ki aktivno prehajajo skozi sluznico, permeabilnost gastrointestinalne sluznice ter žolčna funkcija.

Splošna priporočila za predpisovanje zdravil doječim materam so usmerjena v zmanjševanje tveganja za dojenčka. Splošni pristopi so ugotoviti, ali se je terapiji mogoče izogniti in kadar je le mogoče uporabiti lokalno zdravljenje.

Pri izbiri učinkovine se moramo zavedati, da učinkovina, ki se lahko varno uporablja v nosečnosti, ni vedno primerna za doječe matere. Najprimernejše učinkovine med dojenjem so tiste s kratko biološko razpolovno dobo, visoko afiniteto za vezavo na proteine, nizko biološko uporabnostjo po peroralni aplikaciji in vodotopne učinkovine.

Diuretiki se med dojenjem navadno ne uporabljajo, ker zavirajo laktacijo. Kljub temu jih AAP uvršča na listo zdravil, katerih uporaba je med dojenjem varna.

Vsekakor se pri vsaki bolezni in načinu zdravljenja nujno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom, ki vam bo lahko svetoval pravilno terapijo in med dojenjem nikakor ne posegajte po zdravilih glede na lastno presojo.

VIR:
Farmakoinformativna služba, NIJZ, Zdravila med dojenjem; Nataša Nagelj Kovačič in Aleš Mrhar