Ali lahko res občutimo mraz 'v kosteh'?

Kot navaja ScienceAlert, na občutek mraza vpliva več dejavnikov, med drugim vlažnost zraka, pretok toplote in individualne razlike v telesni temperaturi. V okoljih z visoko zračno vlago, kot je značilno za Združeno kraljestvo, se toplota iz telesa odvaja hitreje, saj vlaga v zraku in oblačilih učinkoviteje prevaja toploto kot zrak. Voda ima skoraj 70krat višjo toplotno prevodnost kot zrak, kar pomeni, da telo hitreje izgublja toploto.

Optimalna telesna temperatura je približno 37 stopinjami Celzija, vendar so okončine lahko tudi do 6 stopinj Celzija hladnejše. Občutljivost na mraz se razlikuje glede na starost, spol in zdravstveno stanje. Starejši ljudje mraz občutijo izraziteje, ženske pa so nanj praviloma bolj občutljive kot moški.

Kosti same ne zaznavajo temperature. Kot poroča ScienceAlert, kosti nimajo enakih temperaturnih receptorjev kot koža, zato same po sebi ne čutijo mraza. To je logično, saj so obdane z mišicami, vezivnim tkivom in kožo, ki jih ščitijo pred neposrednimi temperaturnimi vplivi.

Čeprav kosti ne zaznavajo mraza neposredno, lahko temperaturne spremembe občutijo prek živčnih končičev v pokostnici (periostu). Ta zunanja plast kosti vsebuje gosto mrežo nevronov, ki zaznavajo mehanske spremembe, dražljaje in poškodbe. Ohlajanje lahko aktivira te živčne poti, kar se lahko subjektivno zazna kot neprijeten občutek v kosteh.

Kratkotrajna izpostavljenost mrazu kostem ne škodi. Dolgotrajna izpostavljenost nizkim temperaturam pa lahko vpliva na njihovo strukturo: skrajša se lahko dolžina kosti, zmanjša njihova debelina in zniža mineralna gostota.

Spremembe v sinovialni tekočini: Sinovialna tekočina, ki omogoča gladko gibanje večine večjih sklepov, se pri nižjih temperaturah zgosti. To oteži gibanje in povzroča nelagodje, zlasti pri ljudeh z obstoječimi bolezenskimi stanji, kot sta revmatoidni artritis ali osteoartritis.

Krčenje tkiv in zmanjšana gibljivost: Mraz povzroča krčenje mišic, tetiv in ligamentov. Tetive postanejo trše, ligamenti pa manj prožni, kar oteži gibanje in zahteva večjo mišično moč za izvedbo enakih gibov. Vlažnost, ki je v Združenem kraljestvu prisotna skozi vse leto, te učinke še okrepi.

Zmanjšan pretok krvi v okončine: Telo ob mrazu preusmeri kri proti vitalnim organom v trupu, da ohrani optimalno temperaturo. Zaradi zmanjšanega pretoka krvi v okončinah se tkiva dodatno skrčijo, kar poveča mehansko obremenitev receptorjev v kosteh in okoliških tkivih. To lahko sproži bolečinske receptorje, kar ljudje pogosto opisujejo kot občutek mraza v kosteh.

Pomanjkanje sončne svetlobe in vitamin D: V zimskih mesecih severne poloble so dnevi kratki in sončne svetlobe je malo. Kot navaja ScienceAlert, ima to pomembne posledice za raven vitamina D, ki je ključen za zdravje kosti. Pomanjkanje vitamina D je povezano z boleznimi, kot sta rahitis pri otrocih in osteomalacija pri odraslih, hkrati pa povečuje občutljivost za bolečino, zlasti v mišičnoskeletnem sistemu.

Psihološki vplivi na zaznavanje mraza: Vitamin D vpliva tudi na živčni sistem. Nizke ravni so povezane s povečano anksioznostjo in depresivnimi simptomi, kar lahko spremeni toleranco na mraz. Suh, sončen mraz se zato pogosto občuti drugače kot vlažen, siv in hladen dan.

Dodatni vnos kalorij lahko pomaga telesu vzdrževati toploto v hladnih obdobjih. Prav tako je koristno nositi več slojev oblačil, ki zadržijo toploto ob telesu, ter se čim več gibati, saj gibanje ustvarja toploto in izboljša prekrvavitev.

Vir: ScienceAlert