Slovenski reanimacijski svet in Rdeči križ Slovenije že 4. leto zapored obeležujeta Svetovni dan oživljanja z namenom, da bi si ljudje med seboj pomagali, takrat ko je pomoč najbolj potrebna: namreč 60 % srčnih zastojev se zgodi v bližini sorodnika ali prijatelja. To pomeni, da v več kot polovici primerov bodo ob srčnem zastoju prisotni očividci. Med oživljanjem pride do povrnitve spontanega bitja srca pri kar 40 % oseb.

Kaj je nenadni srčni zastoj?

Nenadni srčni zastoj je nenadna prekinitev mehanskega delovanja srca. To pomeni, nenadno prenehanje črpanja krvi v obtoku. Ker ni več stalnega dotoka kisika in hranil, možgani ne opravljajo več svoje funkcije. Taka oseba postane neodzivna. Del možganov, imenovan možgansko deblo, je odgovoren za nadzor dihanja. Ker možgani ne opravljajo svoje funkcije, oseba v srčnem zastoju ne diha več. V zelo kratkem času po pričetku srčnega zastoja torej oseba izgubi zavest in preneha dihati. Znaki življenja so odsotni, klinična smrt. Zaradi odsotnosti dotoka kisika začnejo odmirati celice v vseh organih, najbolj občutljivi so možgani. V 3-5 minutah bo odmrlo dovolj celic, da tudi kasnejša pomoč in zdravljenje pomeni nastanek možganskih okvar, ki so pogosto trajne . Zaradi pomanjkanja kisika in hranil (virov energije kot je glukoza) se poškoduje tudi srčna mišica. Z vsako minuto srčnega zastoja se možnost ponovne vzpostavitve pravilnega delovanja zmanjša za skoraj 10% (natančneje, zmanjšuje se možnost vzpostavitve srčnega ritma, ki omogoča življenje).

Kaj je vzrok srčnega zastoja?

Vzroki srčnega zastoja so lahko primarni, srce neha delovati zaradi bolezni v srcu ali sekundarni, ki so posledica bolezni ali poškodb drugih organov, kar posledično vodi do motenega delovanja srca. Primarni vzroki so bistveno bolj pogosti, so vzrok 80% srčnih zastojev. Pri odraslih nad 35 let je najpogostejši vzrok nenadnega, primarnega srčnega zastoja koronarna bolezen srca. Tak bolnik ima spremembe koronarnih arterij, žil, ki prehranjujejo srčno mišico. Najpogosteje nastane zamašitev na koronarnih žilah zaradi razpoka aterosklerotičnega plaka, posledično srčna mišica ne dobi dovolj kisika in prične odmirati. To imenujemo akutni miokardi infarkt ali srčna kap. Srce je oslabljeno, del srčne mišice se ne krči, a srce še vedno ustvarja tok krvi po telesu. Če pa ob odmiranju srčne mišice pride še do motenj srčnega ritma lahko srce prične drgetati (ventrikularna fibrilacija). Ob tem ne črpa krvi po telesu, zaradi pomanjkanja kisika pa srčna mišica še hitreje odmira.   Zaradi že opisanih sprememb ob tem stanju človek ne kaže več znakov življenja.  
Približno 15% oseb, ki imajo koronarno bolezen srca, doživi nenadni zastoj srca.  
Pri mlajših od 35 let je glavni vzrok srčnega zastoja prirojena napaka v zgradbi srčne mišice. Zaradi obremenitev srčne mišice je nenadna srčna smrt v tej starostni skupini pogosta pri športnikih, v Novi Zelandiji ocenjujejo, da je pojavnost v tej starostni skupini 3,2 smrti/100 000prebivalcev/leto. Sekundarni srčni zastoj pa je lahko posledica zadušitve, utopitve, hudi poškodb prsnega koša ob nesreči, hudih krvavitvah ipd. Glede na možnost odprave osnovnega vzroka je tudi možnost preživetja lahko zelo različna, tudi glede na starostne skupine. 

Zgodnja prepoznava srčnega zastoja in klic na 112

Človek, ki se ne odziva in ne diha, je mrtev. Če ne bomo ukrepali, bo tak tudi ostal.  Pravilna hitra prepozna srčnega zastoja bistveno vpliva na preživetje. Če je oseba ob prvem klicu na 112 jasno povedala, da gre neodzivno osebo, ki ne diha ali ne diha normalno, je lahko dobila navodila za ukrepanje, je bilo preživetje 3x večje kot v skupini, kjer so očividci prepoznali srčni zastoj šele po več minutah (15% proti 5% preživetju ob odhodu iz bolnišnice). Če niste prepričani, da gre za srčni zastoj, ravnajte, kot da je oseba v srčnem zastoju! Dispečer na 112 vam bo postavil vprašanja, s katerimi bo prepoznal srčni zastoj. Nato Vam bo podal ustrezna navodila, kako oživljati in vam povedal, kje je najbližji AED.

Z oživljanjem povečamo možnost preživetja za trikrat!

“V Sloveniji srčni zastoj doživi 1700 oseb na leto. To pomeni 3-5 oseb vsak dan. Nobena še tako napredna služba nujne medicinske pomoči ne more nadomestiti očividcev, ki ukrepajo v prvih 5 minutah. In zagotovo se da! V zadnjih 20 letih nam je uspelo tudi zaradi večjega odziva očividcev izboljšati preživetje po srčnem zastoju za trikrat. Nedvomno bi ga lahko še vsaj za enkrat toliko, če bi vsi znali pomagati. In sploh ni težko, 12-letni otroci se tega naučijo in znajo! Če nič drugega naj vas prepriča dejstvo, da se 60 % srčnih zastojev zgodi doma. Najverjetneje boste oživljali svojca, morda enega izmed staršev. Boste zmogli?” pravi Matej Jenko iz Slovenskega reanimacijskega sveta.

Predsednica Rdečega križa Slovenije mag. Vesna Mikuž meni, da se lahko vsakdo nauči prve pomoči in rešuje življenja: “Je pa treba znanje nenehno obnavljati, zato območna združenja Rdečega križa Slovenije tekom celega leta organizirajo brezplačne tečaje prve pomoči. Največ ravno ob Svetovnem dnevu oživljanja, ko na več kot 60 brezplačnih dogodkih naši prostovoljci obiskovalcem prikazuje temeljne postopke oživljanja.«

Prof. dr. Marko Noč, dr. med., Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), ki si že vrsto let prizadeva skupaj s Slovenskim reanimacijskim svetom za uvedbo izobraževanj o temeljnih postopkih oživljanja v obvezno osnovnošolsko izobraževanje, pravi: “Edini dejavnik, ki neposredno vpliva na možnost preživetja po srčnem zastoju in ga lahko nenehno izboljšujemo, je takojšnje oživljanje, ki omogoča od 2- do 4-krat večje možnosti preživetja. Na SAZU si prizadevamo, da bi takšno znanje otroci lahko pridobili v sklopu osnovnošolskega izobraževanja in da bi temeljni postopki oživljanja postali del rednega pouka.”

Najbolj k preživetju prispevamo očividci!

Eva Pogačar, dr. med., predsednica Strokovnega centra za prvo pomoč pri Rdečem križu Slovenije  pojasnjuje tri enostavne korake oživljanja: ”Prvi korak je prepoznavanje srčnega zastoja - oseba se ne odziva in ne diha. V takšnem primeru takoj pokličemo številko 112 in dispečerji bodo pomagali z navodili, kako oživljati in kje je najbližji defibrilator (AED). Nemudoma začnemo s stisi prsnega koša, ki ga izvajamo na sredini prsnega koša z globino od 5 do 6 centimetrov in s frekvenco 100 stisov na minuto. To počnemo do prihoda reševalcev oz. če je le mogoče tudi s pomočjo defibrilatorja. Za uporabo le-tega so nam v pomoč slikovna in zvočna navodila defibrilatorja, pomagajo pa nam lahko tudi dispečerji na telefonski številki 112.”

Varovanci Centra Janeza Levca so na novinarski konferenci so skupaj z varovanko CUDV Matevža Langusa iz Radovljice in Katarino prikazali temeljne postopke oživljanja. Dr. Matej Rovšek, ravnatelj Centra Janeza Levca Ljubljana, je pohvalil svoje zaposlene in varovance, da veliko pozornosti namenijo pomembnim življenjskim veščinam, med katerimi so temeljni postopki oživljanja zelo pomembni: “Želim si, da bi tudi sicer v naših programih in razpisih imeli več možnosti, da bi naše varovance več lahko izobraževali s takšnimi veščinami in znanji, ki ohranjajo življenja.”

Možnost preživetja po srčnem zastoju je danes zavoljo vsem ukrepom in znanju trikrat večja kot pred 20 leti. K temu največ pripomoremo prav očividci! Pri mnogih se pojavlja strah, kaj če stisov prsnega koša ne izvajamo dovolj hitro: vsaka pomoč je boljša, kot da je ni!