V zadnjih nekaj letih je opazen porast priljubljenosti in uporabe naprav za segrevanje tobaka oziroma ogrevanih tobačnih izdelkov. Gre za elektronske naprave, ki po navedbah proizvajalca segrevajo tobak, namesto da bi povzročile njegovo gorenje, in tako uporabniku dovajajo aerosol, ki vsebuje manj strupov, kot naj bi ga bilo v dimu navadne cigarete.
Ali je ta trditev resnična in kako škodljiv je segret tobačni dim v primerjavi z gorečim tobačnim dimom?
Kako delujejo?
Čeprav je ideja o odvajanju nikotina iz tobaka z omejeno zalogo ogljikovega monoksida in katrana precej stara, so se tovrstne grelne naprave pojavile na trgu šele sredi prejšnjega desetletja. Medtem ko se prižiganje običajnih cigaret običajno segreje nad 600 stopinj Celzija, segrevanje tobaka v teh napravah doseže temperature okoli 350 stopinj Celzija. Te naprave je treba razlikovati od elektronskih cigaret (pogovorno imenovanih vape), ki nikotina ne oddajajo iz tobaka, ampak uparjajo nikotin, suspendiran v vlažilcih.
Na trgu je več takih naprav. Vključuje polnilec, držalo in vložke. Tobačni vložek se v držalu segreva prek elektronsko krmiljenega grelnega elementa. Po podatkih iz leta 2021 je 6,5 odstotka ljudi v Evropski uniji vsaj enkrat uporabilo grelni tobačni izdelek, 1,3 odstotka jih uporablja trenutno, 0,7 odstotka pa dnevno. Vsak od omenjenih odstotkov se povečuje, med najpogostejšimi razlogi za uporabo pa uporabniki navajajo percepcijo, da so grelni tobačni izdelki manj škodljivi od cigaret (37,5 odstotka anketirancev), dejstvo, da jih uporabljajo prijatelji (28,4 odstotka) in željo po zmanjšanju ali opustitvi kajenja (28,2 odstotka).
Primerjava s cigaretami
Na splošno je pomembno vedeti, da ni veliko znanstvene literature, ki bi raziskovala zdravstvene posledice in vpliv ogrevanih tobačnih izdelkov, bodisi kratkoročno, srednjeročno bodisi dolgoročno. Prav tako je večino člankov objavila ali financirala tobačna industrija, kar kaže na potrebo po več neodvisnih študijah.
V navadnem cigaretnem dimu je bilo identificiranih več kot 7000 kemikalij, od katerih jih je približno od 100 do 250, odvisno od vira, navedenih kot škodljivih ali potencialno škodljivih snovi. Toksikološko so policiklični aromatski ogljikovodiki (npr. benzopiren), nitrozamini, aldehidi (akrolein, formaldehid), ogljikov monoksid, vodikov cianid, dušikovi oksidi, benzen, toluen, fenoli, aromatski amini in radioaktivni izotop polonij.
Uporaba tobaka je vodilni svetovni vzrok smrti, ki bi jo bilo mogoče preprečiti. Kajenje je med drugim glavni dejavnik tveganja za pljučnico, srčni infarkt, možgansko kap, kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB), pljučnega raka, raka grla in ust, raka mehurja, raka trebušne slinavke ter hipertenzijo in periferno arterijsko bolezen.
Konec koncev pa so študije (vključno z neodvisnimi in tistimi, ki so povezane s proizvajalcem) prišle do več zaključkov.
Kar zadeva zatiranje potrebe po kajenju, so tisti, ki so kadili ogrevane tobačne izdelke, kompenzacijsko povečali število porabljenih tobačnih vložkov (pokadili so jih več kot preiskovanci v skupini, ki je kadila navadne cigarete).
Prav tako so anketiranci poročali, da je uporaba ogrevanih tobačnih izdelkov manj zadovoljujoča in koristna v primerjavi z uporabo cigaret.
Težave s študijami
Več študij je pokazalo znatno zmanjšanje izpostavljenosti ogljikovemu monoksidu, katranu in drugim škodljivim in potencialno škodljivim snovem v tobačnem dimu. Vendar pa obstaja več omejitev glede razlage teh podatkov kot dokončnega dokaza, da so ogrevani tobačni izdelki manj škodljivi kot cigarete.
Prvič, govorimo o študijah, ki jih financira tobačna industrija. To omogoča pristranskost pri zbiranju, analizi in interpretaciji podatkov. Več raziskovalcev, ki so se ukvarjali z raziskavo ogrevanih tobačnih izdelkov v tobačnih podjetjih, je medije opozorilo na pomanjkljivosti in vprašljivo kakovost izvedenih študij. Na primer, podatki v študijah, da proizvajalci podpirajo pozitivne trditve, običajno analizirajo le 40 od 93 snovi, ki jih FDA razvrsti kot škodljive ali potencialno škodljive.
Za veliko število teh snovi, ki so bile izpuščene iz podatkov, ki jih je predstavil proizvajalec, je bilo ugotovljeno, da so prisotne v višji koncentraciji v hlapu iz ogrevanih tobačnih izdelkov kot v cigaretnem dimu. Takšne snovi, ki so zelo toksične, so alfa-beta nenasičene karbonilne spojine (2-ciklopenten-1,4-dion), 1,2-dikarbonilne spojine (1,2-cikloheksandion), furani in epoksidi.
Prav tako ni dejstvo, da je kurjenje tobaka tisto, kar ga dela nevarnega in rakotvornega. Med procesom segrevanja prihaja do pirolitičnih procesov, katerih posledica je lahko tudi nastajanje rakotvornih snovi, celo drugačnih od tistih, ki nastajajo pri 'klasičnem' kajenju. Treba je natančno identificirati in določiti take snovi, ki lahko izvirajo iz dodatkov, drugačnih od tistih v običajnih cigaretah. Ena analiza podatkov iz kliničnih študij, ki jih je izvedel proizvajalec, je pokazala hepatotoksične učinke prehoda na ogrevane tobačne izdelke, učinek, ki običajno ni opažen pri navadnih cigaretah.
Kratkoročni in dolgoročni učinki
In če segreti tobačni izdelek res ustvari manj strupov, je možno, da ta razlika ni biološko pomembna. Akutni učinek uživanja ogrevanih tobačnih izdelkov je podoben in primerljiv z akutnim učinkom uživanja cigaret.
Po ameriški kohortni študiji je samo eden od 24 spremljanih biomarkerjev pokazal izboljšanje. Če primerjamo uporabnike, ni bistvenih razlik v srčnem utripu, krvnem tlaku in oksidativnem stresu.
Približno enako je oslabljeno tudi delovanje žilnega endotelija. Ljudje, ki zamenjajo cigarete z ogrevanim tobačnimi izdelki, ne kažejo izboljšanja pljučne funkcije ali vnetnih procesov v pljučih. Kar zadeva dolgoročne učinke, je neodvisna analiza industrijskih podatkov iz kliničnih preskušanj pokazala, da ogrevani tobačni izdelki ne zmanjšajo tveganja za srčno-žilne bolezni ali kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB).
Pomembno je upoštevati, da tarča trženja ogrevanih tobačnih izdelkov niso le obstoječi kadilci, ampak tudi ljudje, ki ne kadijo, predvsem mladi.
V Italiji na primer 45 odstotkov kadilcev ogrevanih tobačnih izdelkov še nikoli ni kadilo navadnih cigaret.
Treba je omeniti, da zdravstvene organizacije po vsem svetu, vključno z WHO, FDA, CDC in EMA, poudarjajo, da je potrebnih več raziskav za razumevanje kratkoročnih in dolgoročnih učinkov ogrevanih tobačnih izdelkov, za katere ni bilo ugotovljeno, da so pomoč kadilcem pri opuščanju kajenja.
Treba je poudariti, da je uporaba kakršnih koli tobačnih izdelkov škodljiva in da ljudje, ki nikoli niso uporabljali tobačnih izdelkov, ne smejo nikoli začeti kaditi.
Konec koncev je nikotin sam po sebi zelo zasvojljiv in lahko škoduje mladostniškim možganom in plodu med nosečnostjo. Nekatere države, kot so Finska, Avstralija in Singapur, so denimo prepovedale ogrevane tobačne izdelke.
Ključni naslednji korak bi bila izvedba in analiza velikega števila neodvisnih študij. Do takrat pa je pomembno vedeti, da je znanstvenih podatkov premalo, tisti, ki obstajajo, pa niso dovolj za sklep, da so greti tobačni izdelki bolj varni za zdravje od navadnih cigaret.
Vizita e-novice
Vir: Adiva.hr
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV