Zaključke raziskave so nedavno objavili v medicinskem zborniku JAMA Psychiatry. Bila je skupno delo dveh evropskih inštitutov – Inštituta za nevroznanost v španskem mestu Alicante ter Centralnega inštituta za duševno zdravje v nemškem mestu Mannheim.

S CT slikanjem so pogledali možgane 90 moških. Vsi so imeli težave z alkoholom, zaradi česar so v Nemčiji poiskali zdravljenje. V povprečju so bili stari 46 let. Njihove možgane so nato primerjali s tistimi 36 moških, ki niso imeli težav z alkoholom.

CT dva tedna in šest tednov kasneje je pri alkoholikih, četudi se niso več dotaknili kapljice, pokazal, da so spremembe v možganih vztrajale. Vedno mislimo, da se začne stanje vračati v običajno, potem ko mine ta vpliv alkohola, ki ga čutimo sami. Očitno ni tako.

Pri alkoholikih na zdravljenju so bile spremembe v beli možganovini (del možganov, ki je oživčen) vidne še šest tednov po koncu uživanja alkohola. Torej je bilo delo živčnih celic oteženo še šest tednov kasneje.

Že prej so druge študije pokazale, da alkohol spreminja, kako se živčne celice v možganih sporazumevajo. Toda sedaj so strokovnjaki doumeli, da se to nadaljuje še kar nekaj časa tudi po tem, ko mi že povsem nehamo uživati alkohol. Dolgoročno lahko to povzroči škodo.

CT možganov je še pokazal, da je bilo tudi dva tedna po koncu uživanja alkohola pri alkoholikih občutno manj električne aktivnosti v možganih.

Najbolj je alkohol prizadel dva dela možganov – hipokampus in prefrontalno skorjo. V teh dveh delih možgani nadzorujejo, kaj se dogaja z našimi spomini, čustvi, odločitvami, obnašanjem. To pomeni, da lahko uživanje alkohola vpliva na dele življenja, ki so s tem povezani.

Naš Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) na svoji spletni strani poroča, da pri nas "zaradi zdravstvenih razlogov, povezanih z alkoholom, vsak dan v povprečju umreta dve osebi." In sem niti še niso vštete smrti in druge posledice prometnih nesreč, ki jih povzročijo tisti, ki vozijo pod vplivom alkohola. Kot tudi ne posledice nasilja, v katerega so vpleteni tisti, ki so pregloboko pogledali v kozarec.

Do 20. aprila ravno poteka projekt inštituta, ki so ga poimenovali SOPA oziroma Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola. V okviru njegove predstavitve na spletni strani zapišejo izjavo raziskovalke Karmen Henigsman: "Raziskave kažejo, da je za 43 odstotkov Slovencev med 25. in 64. letom značilno čezmerno pitje alkohola, kar pomeni, da skoraj polovica Slovencev prekorači mejo, ki je z vidika zdravja še sprejemljiva." Smo v svetovnem vrhu po porabi alkohola, kar je res zaskrbljujoča statistika.

Treba se je zavedati, da je vsako uživanje alkohola tvegano. Kot zapišejo na spletni strani projekta SOPA, alkohol vpliva na vse organe v telesu. Najpogosteje okvari srce, želodec, jetra in živčni sistem. Zapišejo še: "Zaradi alkohola začnejo propadati celice. Alkohol je strup, ki deluje škodljivo na vsako celico v telesu. Prizadeti so lahko vsi organi, najbolj pa jetra, srce in možgani."

Kaj pa uvrščajo pod manj tvegano pitje alkohola? "Odrasli zdravi moški naj ne bi popil več kot 14 meric alkohola na teden (to je povprečno ne več kot 2 merici na dan – na primer ena steklenica piva na dan) in ne več kot 5 meric ob eni priložnosti. Za odrasle zdrave ženske velja nižja meja: ne več kot 7 enot na teden (to je: povprečno ne več kot 1 merica na dan) in ne več kot 3 merice ob eni priložnosti." Treba je vedeti, da to ne pomeni, da lahko manj tvegano uživate alkohol vsak dan. Vsaj dan ali dva bi morala miniti brez kapljice alkohola. Seveda – več kot je takšnih dni, bolje je za vaše zdravje. In res morate razumeti, da tu govorimo o manj tveganem uživanju alkohola, torej ne o uživanju brez tveganja.