Kdaj se odločimo za apikotomijo?

Indikacija za apikotomijo je navadno neuspelo predhodno endodontsko oziroma koreninsko zdravljenje zoba. Razlogi za neuspeh so različni. Lahko je koreninski kanal neprehoden bodisi zaradi zalomljenega inštrumenta ali pa zaradi posebnih anatomskih pogojev in tako ni možno odstraniti vnetnega tkiva. Lahko je vzrok v tem, da imajo zobje v vršku korenine veliko pomožnih kanalčkov, ki jih je težko dezinficirati v celoti in tako kljub zdravljenju ostaja prisoten infekt. Včasih pa je indiciran zaradi predhodnih protetičnih nadgradenj zoba – kadar v koreninski kanal cementiramo zatiček z nazidkom in na tak način dogradimo manjkajočo krono in ob ponovnem vnetju tega zatička ne moremo odstraniti brez rizika, da ob tem poči korenina.

Apikotomija tako skoraj vedno sledi endodontskemu oziroma koreninskemu zdravljenju.

Kaj potrebujemo pred apikotomijo?

Pred posegom je potreba rentgenska diagnostika stanja. Potreben je ortopan, kjer vidimo odnos zoba, ki ga želimo operirati, in okoliških tkiv (npr: bližina živca, sinusa) ter aktualni lokalni RTG posnetek, s katerim razberemo anatomijo zoba ter ocenimo velikost procesa oziroma granuloma (ali ciste), ki zajema vršek korenine. Za najboljšo oceno procesa ter odnosa do sosednjih struktur in ostalih posebnosti operativnega področja se lahko dodatno odločimo še za CBCT, to je 3D slikanje predela, kjer jasno vidimo zob vzročnik in strukture blizu njega.

Kako poteka apikotomija?

Poseg poteka brez bolečine z aplikacijo lokalne anestezije. V predelu obolele zobne korenine se prereže dlesen oziroma sluznica. Nato se odstrani nekaj milimetrov vrška korenine skupaj z okoliškim vnetim kostnim tkivom. Preostanek korenine se gladko zagladi in preveri polnitve v koncih koreninskih kanalov. Del polnitve se lahko odstrani in naredi novo, t. i. retrogradno polnitev. Rano se potem temeljito izpere in zašije. Kostni defekt zapolni sveža kri, prek katere se s procesom celjenja v prazen prostor nalaga kost ali vezivno tkivo. Za šivanje rane se lahko uporabi resorbilne šive, ki v nekaj tednih odpadejo sami, ali pa izbere kirurg šive, ki jih ob kontroli čez en teden odstrani.

Kako poteka okrevanje po apikotomiji?

Odvisno od vrste anestetika anestezija popusti v nekje dveh urah. Takrat se lahko pojavijo blage do zmerne bolečine, ki trajajo nekaj dni in jih po potrebi obvladujemo s protibolečinskimi zdravili (aspirin je odsvetovan, ker zavira strjevanje krvi). Predel posega hladimo, sploh če se je pojavila oteklina, ki je v prvih dneh pričakovana. Navadno se oteklina pojavi kasneje kot bolečina in tudi kasneje izzveni. Možna je prehodna majavost operiranega zoba, ki mine v nekaj tednih, v tem času je priporočljivo, da zoba ne obremenjujemo preveč. Predel posega je nujno učinkovito, a nežno čistiti, da se zaradi zastajanja mehkih oblog ne pojavi vnetje predela, ki lahko zakomplicira celjenje po posegu.

Si lahko kako pomagam za boljši potek posega in okrevanja?

Dan pred posegom ne pijemo alkohola. Na dan posega in nekaj dni za tem se izogibamo kajenja, saj kajenje zavira celjenje in lahko povzroči dodatno vnetje predela rane. Predela ne grejemo, ampak ga hladimo. Nekaj dni uživamo mehkejšo hrano in ustno votlino dobro izperemo po obroku. Predel rane lahko nežno očistimo z vatirano palčko, namočeno v ustno vodico, ki ima antiseptične lastnosti. Nekaj dni po posegu namenimo počitku in ne pretiravamo s telesno aktivnostjo.

Kakšni so lahko zapleti apikotomije?

Kot vsak kirurški poseg tudi apikotomija lahko prinese s seboj nekaj zapletov. Zaradi slabše higiene predela zaradi bolečine je največkrat posledica vnetje rane, kar podaljša čas celjenja. Možna je krvavitev po posegu, ki pa jo lahko odpravimo s pritiskom sterilne gaze na rano – rane ne sesamo z jezikom! Če poseg izvajamo v spodnji čeljusti na zadnjih zobeh v bližini mandibularnega živca, lahko pride do prehodnega mravljinčenja ali motnje občutka dela spodnje ustnice. V takem primeru si lahko dodatno pomagamo z dodatki B-kompleksa. V zgornji čeljusti pa lahko pride do odprtja povezave med ustno votlino in sinusom. Tudi to stanje se navadno spontano in normalno zaceli. 

V primeru povišane telesne temperature (nad 37,5 stopinj Celzija), slabega počutja, hudih bolečin, ki tri dni po posegu ne minejo, ter krvavitve, ki se kljub pritisku ne ustavi, pa obiščemo kirurga, ki je opravil poseg, ali se obrnemo na izbranega zobozdravnika oziroma dežurno službo.

Včasih pa se za apikotomijo ne odločimo. Kadar bi na primer s posegom, s katerim skrajšamo zobno korenino, poslabšali obstojnost zoba, ker bi se zaradi prekratke korenine lahko porušila statika zoba. To je dostikrat pri parodontalno prizadetih zobeh, ki imajo podaljšane krone in je že tako krajši del zoba obdan s kostno podporo. Ali pa zobje, ki imajo krajše korenine. Včasih pa se ne odločimo za poseg zaradi bližine sosednjih struktur. 

Uspeh posega ocenjujemo z RTG posnetkom, kjer preverjamo, če se je prostor v kostnini zacelil z novo kostnino ali delno z brazgotino. Apikotomija ima uspešnost do 90 odstotkov, odvisna pa je od zoba, ki ga operiramo, izvedbe kirurškega posega in seveda pacientovega upoštevanja podanih navodil za čas po posegu.