Aspergerjev sindrom je v 80. letih prejšnjega stoletja predstavila britanska psihiatrinja Lorna Wing, sam izraz pa izhaja iz študije kontroverznega avstrijskega pediatra Hansa Aspergerja iz leta 1944. Opisal je štiri dečke, pri katerih je opazil pomanjkanje empatije, nezmožnost navezovanja stikov, enostransko komunikacijo, slabše gibalne sposobnosti in izrazito zanimanje za določeno področje. V preteklosti je Aspergerjev sindrom veljal za ločeno diagnozo, šele kasneje pa je postal del širše kategorije, imenovane motnja avtističnega spektra. Strokovnjaki ga imenujejo tudi 'visoko funkcionalni' tip avtizma, saj so simptomi manj izraziti kot pri ostalih tipih avtističnega spektra. 

Aspergerjev sindrom pri otrocih in najstnikih

Otroci in najstniki z Aspergerjevim sindromom se na pogled ne razlikujejo od vrstnikov, lahko komunicirajo z drugimi in dokaj dobro opravljajo šolske obveznosti, vendar imajo težave z razumevanjem socialnih situacij in subtilnih oblik komunikacije, kot so govorica telesa, humor, sarkazem, dvoumne informacije … Pogosto so izrazito osredotočeni le na eno zanimanje (npr. dinozavri), o tem veliko razmišljajo in govorijo. Njihovi interesi lahko postanejo obsesivni in vplivajo na vsakdanje življenje. Razvijejo lahko nenavadne govorne vzorce in vedenja, pogosto imajo tudi omejeno obrazno izraznost. Nekateri so izjemno občutljivi na čutne dražljaje. 

Najpogostejši simptomi in znaki teh otrok: imajo minimalne socialne interakcije, pogovori se vedno vrtijo okoli iste teme, ne razumejo dobro čustev in imajo manjšo izraznost obraza kot drugi, imajo nenavaden način govora (glasno, robotsko, visoko, tiho …), ne razumejo neverbalne komunikacije, izrazito jih zanima specifična tema, razburijo se že ob majhni spremembi rutine, z lahkoto si zapomnijo informacije, imajo nerodne in neusklajene gibe telesa – vključno s težavami pri rokopisu, imajo težave z obvladovanjem čustev, kar včasih vodi tudi do verbalnih in vedenjskih izbruhov ali samopoškodovalnega vedenja, ne razumejo občutkov in perspektive drugih, občutljivi so na luči, zvoke, teksture. Običajno ne zamujajo pri razvoju govora in imajo dobre slovnične spretnosti in bogat besednjak. Težave pa imajo z jezikom v družbenem kontekstu. Dečki imajo 3–4 krat večjo verjetnost za Aspergerjev sindrom kot deklice. Mnogi otroci ob primerni podpori odrastejo v samostojne osebe, uspešne v svojih poklicih in družinskem življenju. 

Aspergerjev sindrom pri odraslih

Aspergerjev sindrom je ime za doživljenjsko stanje, ki vpliva na dojemanje sveta in komunikacijo z drugimi. Večina odraslih ima blage težave pri kognitivnih in jezikovnih spretnostih, morda so celo nadpovprečno inteligentni. Se pa pri njih pojavljajo tudi drugi simptomi, ki smo jih omenili že pri otrocih in najstnikih. To so ponavljajoča se vedenja (npr. vsako jutro odpre vrata na poseben način), pretirane čustvene reakcije ter pomanjkanje empatije. Pri komunikaciji lahko opazimo pomanjkanje očesnega stika, nenavaden način govora in izogibanje praznemu besedičenju. Pogosto imajo tudi izrazite verbalne spretnosti (bogato izrazoslovje) ali izrazito podpovprečne neverbalne spretnosti (nerazumevanje gest, govorice obraza …). Podobno je s telesno koordinacijo in finomotoriko, kar se kaže zlasti pri hoji, sedenju, zavezovanju čevljev, zapenjanju gumbov in podobnih opravilih, ki zahtevajo natančnost. Tudi v odraslosti ohranjajo močan fokus na področje, ki jih zanima.

Tudi pri odraslih ni posebnih diagnostičnih meril za Aspergerjev sindrom, saj je motnja običajno opažena že v otroštvu. Se pa pojavljajo tudi primeri, ko je motnja odkrita nekoliko kasneje. Če menite, da imate motnjo spektra avtizma, se o svojih simptomih pogovorite z osebnim zdravnikom, ki vas bo po potrebi napotil k specialistu. Merila, ki jih navadno upošteva, pa so: socialno življenje (druženje, veščine, interakcije), fizične težave ter drugi pogoji (tesnoba, depresija, hiperkativnost). 

Znanost še vedno ni odkrila vzrokov za pojav avtizma, še najbolj pa se nagibajo k prepletanju genetskih in okoljskih dejavnikov,  ki povzročajo spremembe pri razvoju možganov. V eni od študij enojajčnih dvojčkov se je izkazalo, da je imel eden od dvojčkov 30-odstotno verjetnost, da bo diagnosticiran z Aspergerjevim sindromom. Ker je 30 odstotkov bistveno višja vrednost od običajne stopnje incidence, rezultati kažejo, da so geni neposredno povezani z razvojem sindroma. 

Strokovnjaki s tega področja poudarjajo številne prednosti in pozitivne vidike Aspergerjevega sindroma. Tudi avstrijski psihiater Asperger, po katerem je poimenovan sindrom, je dejal: "Zdi se, da je tako za uspeh v znanosti kot v umetnosti potreben kanček avtizma." Značilnosti teh ljudi so bile opisane kot zelo koristne v številnih poklicih in vključujejo: zmožnost osredotočanja na podrobnosti, sposobnost vztrajanja pri svojih interesih, samostojnost, prepoznavanje vzorcev, ki jih drugi ne opazijo, izviren način razmišljanja. Ena od znanih oseb s sindromom je bila tudi dr. Temple Grandin, priznana inženirka in profesorica, ki je sindrom doživljala kot prednost. Njena zanimiva življenjska zgodba je bila predstavljena tudi v filmu Temple Grandin iz leta 2010. 

Vir: Autism.org / AutismSpeaks.org / Medicine.net