Astma je danes ena najpogostejših kroničnih bolezni. Najpogosteje se pojavi pri otrocih, zlasti do 5. leta starosti. Sprva je pogostejša pri dečkih, medtem ko po puberteti astma postopoma postaja pogostejša pri ženskah.

Astmo je treba obravnavati kot vseživljenjsko spremljevalko in ne kot 'občasnega gosta'. Z doseganjem popolnega nadzora nad simptomi lahko pacienti brez težav opravljajo običajne dnevne dejavnosti, delajo in se ukvarjajo s športom, pravi prim. dr. Tajana Jalušić Glunčić, ki dodaja, da sta sodelovanje z zdravniki in uporaba učinkovite terapije ključnega pomena za bolnike.

Strokovnjaki poudarjajo, da zadnje leto veljajo nove smernice organizacije Global Asthma Initiative (GINA), po katerih je izjemno pomembno izvajati pravilno in trajno terapijo, medtem ko je simptomatsko zdravljenje, ki se je do nedavnega redno uporabljalo za kratkotrajno lajšanje astme, zdaj opredeljeno kot alternativa, ker je s pogosto uporabo težko doseči nadzor nad astmo.

Kako je torej z napadi panike? 

Incidenca anksioznih motenj pri astmatikih je izjemno visoka, do 40 odstotkov višja v primerjavi z drugimi bolniki, medtem ko so pri pljučnih bolnikih možnosti za napad panike praviloma 70 odstotkov večje kot pri splošni populaciji. Najpogostejši razlog za to je zasoplost, torej občutek pomanjkanja zraka, je pojasnil dr. sc. Latin Basara, univ. spec. klinične psihologije.

Da bi izboljšali kakovost življenja, se morajo ljudje z astmo naučiti obvladovati svojo bolezen. To dosežemo predvsem z boljšim poznavanjem bolezni in lastnih reakcij, pa tudi s spreminjanjem prehranjevalnih navad in povečanjem telesne aktivnosti.

Povzeto po Ordinacija.hr.