V teh dneh po Sloveniji poteka akcija, kjer s to kamero strokovnjaki kožo pregledujejo mimoidočim. ''S pomočjo UV kamere pokažemo ljudem, kaj pravzaprav na koži povzročijo UV žarki, ki so sicer prostim očesom slabo vidni,'' pojasni Mojca Dobrovoljc, vodja farmacevtskega programa Eucerin. Dermatologinja pa doda:  ''S temi aparaturami, ki imajo UV filtre, lahko spremljamo poškodbe na koži zaradi sončnih žarkov. Jih prikažemo, da jih lahko vidijo tudi ljudje. Poleg tega se vidijo še pigmentne spremembe, razširjene žilice, tudi predeli, ki so zaradi pretiranega sončenja lahko manj pigmentirani.''

Kako prepoznati nevarno znamenje?

Melanom je kožni rak, ki nastaja iz pigmentnih celic melatocitov. Če ga ne odkrijemo pravočasno, je smrtno nevaren. ''Če ga odkrijemo v zgodnjih fazah, ko še ne preide globoko v kožo - preko 1 milimetra - je v bistvu praktično čez 90 odstotkov ozdravljiv tumor. Zato je zelo pomembno, da ljudje opazujejo svojo kožo in gredo zelo zgodaj k zdravniku, ko opazijo kakšno nenavadno spremembo na koži. Pozorni naj bodo na spreminjanje pigmentnega znamenja, nastajanje pigmentne lise na mestu, kjer je prej ni bilo. Še posebej, če ta krvavi, če raste izven kože, če se na njej pojavi kakšna ranica. Če se to v 14-ih dneh, treh tednih ne zaceli, je treba obiskati zdravnika. Kot sem že omenila, je prav ta melanom tisti, ki se ga najbolj bojimo. Težava je, da zelo hitro, ko preide globoko pod kožo preide tudi v krvne žile, limfne žile in se razprši po telesu. Takrat pa je kljub sodobnim načinom zdravljenja, ki nekoliko podaljšajo življenje, lahko melanom za te bolnike še vedno smrtno nevaren.''

Bazalno celični karcinom in ploščatocelični karcinom pa sta drugi obliki kožnega raka, ki nimata tako veliko posledic na umrljivost, pojasnjuje dermatologinja, a velikokrat delata težave lokalno, ko rasteta na določenih predelih in motita funkcijo določenih delov telesa - vida, sluha in podobno.

Kožnega raka lahko preprečimo!

Kožnega raka lahko v večini preprečimo tako, da se zaščitimo pred nevarnimi UV žarki. V kar 90 odstotkih je namreč za razvoj melanoma kriva prekomerna izpostavljenost UV žarkom. Najpomembnejše je, da varujemo že kožo dojenčkov, otrok in mladostnikov. ''Zavedati se je treba, da je kožo treba ščititi od samega rojstva naprej, da otroška koža v ranih letih ni sposobna samozaščite in popravljanja napak tako kot koža starejšega človeka, ki že ima razvite obrambne mehanizme. Otroška koža ni enaka odrasli koži. Njeni obrambni mehanizmi niso enaki, saj ni enako sposobna tvoriti pigment in je bolj občutljiva na sončne žarke. Sončne opekline v otroštvu so eden od dejavnikov tveganja za kasnejše nastajanje kožnega raka melanoma, ki se ga pravzaprav najbolj bojimo,'' pove dermatologinja mag. Metka Adamič, dr. med. Še več, raziskava je pokazala, da če bi otroško kožo redno ščitili z zaščitnimi sredstvi, ki bi imela vsaj zaščitni faktor 15, bi se kasneje v življenju za 80 odstotkov zmanjšala možnost za kožnega raka. ''Danes je jasno, da večji del sevanja koža dobi že do 18. leta starosti, prav zato je pomembno, da zaščitimo kožo že v rani dobi in kasneje.''

Kako zaščititi kožo pred UV žarki?

Na zaščito pred UV žarki se žal večinoma spomnimo samo v poletnem času, ko poležavamo na plaži. A takrat v resnici prejmemo le 30 odstotkov vseh sončnih žarkov. ''Skoraj 40 odstotkov sončnih žarkov v resnici dobimo med vikendi, ko se gibamo na prostem in se tega pravzaprav sploh ne zavedamo. 20 odstotkov med prostočasnimi aktivnostmi, šele 30 odstotkov je tistih, ki jih v resnici dobimo na plažah - takrat ko se tega zavedamo in ko se tudi ponavadi zaščitimo pred sončnimi žarki. Ostalih 10 odstotkov pa v zimskem času,'' pove mag. Metka Adamič, dr. med. Pazimo, da se sončnim žarkom izogibamo med 10. in 16. uro. Kožo zaščitimo z oblačili, pokrivali, klobukom, sončnimi očali. Predele, ki jih ne moremo zavarovati na ta način, zaščitimo z dobro sončno kremo. ''Danes velja, da je faktor 30 pravzaprav nizka zaščita,'' pove Mojca Dobrovoljc, vodja farmacevtskega programa Eucerin. ''Predvsem zato, ker se večinoma dogaja, da nismo dovolj dosledni pri nanašanju kreme na kožo. Nanesti je potrebno dovolj kreme. Nikakor se ne sme zgoditi, da smo prišli z dopusta in nismo porabili izdelka za zaščito pred soncem, ki smo ga vzeli s seboj. Posebej je treba upoštevati, če gremo v vodo ali pa če se močno potimo. Izdelki večinoma so vodoodporni, ampak je treba zaščito kljub temu obnavljati vsaj na dve uri.''

Da je sredstvo za zaščito nanešeno pravilno, bi morali nanesti 2 miligrama sončne kreme na kvadratni centimeter kože. Če nanesemo manj, je koža slabše zaščitena. Prav zato pazite, da kremo nanašate pogosteje na kožo, če se zaščitite z nižjim zaščitnim faktorjem, nekoliko manj pogosto pa lahko, če se zaščitite z višjim. Praviloma pa dermatologi svetujejo, naj nikar ne uporabljamo nižje zaščite od zaščitnega faktorja 15.