Protibolečinske blokade se uporabljajo za lajšanje bolečin, največkrat pri poškodbi kolena ali/in drugih sklepov. 

Na začetku katere koli bolezni se vse prične z navodili za bolnike, kot so izobraževanje, uravnavanje telesne teže in vaje. Nato se uporabijo različna zdravila in različni nefarmakološki ukrepi, odvisno od stopnje omenjene poškodbe, kot zadnja faza pa je indicirana kirurška rešitev problema, to je vgradnja umetnega sklepa, ali uporaba močnejših zdravil. 

Zdravljenje je seveda treba prilagoditi vsakemu bolniku posebej po natančnem kliničnem pregledu in vpogledu v anamnezo, razpoložljive izvide in diagnostično obdelavo.

Blokade so vsekakor eden od načinov zdravljenja, nikakor pa ne edini, kot včasih mislijo bolniki. Vedeti je treba tudi, da pred tem nastopijo vse druge metode zdravljenja, ki bodo imele pri določenem številu bolnikov prav tako zadovoljiv učinek.

Kontraindikacije in neželeni učinki

Čeprav ni univerzalno sprejetega stališča, večina strokovnjakov priporoča previdnost pri prepogostem intraartikularnem dajanju glukokortikoidov, zato jih ne priporočajo več kot trikrat na leto.

Priporočilo iz omenjenih smernic je, da se blokade uporabijo pri bolnikih, pri katerih simptomi bolezni kljub uporabi drugih nefarmakoloških in farmakoloških možnosti vztrajajo v enem ali dveh sklepih in je vnetna komponenta izrazita.

Kaj je blokada?

Blokada je izraz, ki ga v vsakdanjem življenju uporabljamo za intraartikularno aplikacijo zdravila. Uporabljamo ga kot pomoč pri zdravljenju določenih vnetnih/travmatskih/degenerativnih stanj lokomotornega sistema (sistema za gibanje).

Kateri pacienti lahko dobijo 'blokado' in kolikokrat? 

Če pogledamo znanstvene članke, vsekakor obstaja določen vpliv 'blokade' na celotno zdravje in telo človeka, zato jo je treba bolniku ponuditi le v določenih primerih, torej kot začasno pomoč pri zdravljenju in ko so vse druge oblike zdravljenja in lajšanja bolečin izčrpane.

Znano je, da imajo kortikosteroidi hiter učinek na zmanjšanje bolečine in vnetja pri določenih stanjih lokomotornega sistema, vendar se bolniki morda manj zavedajo, da se protivnetna komponenta kortikosteroidov zadržuje v mehkih tkivih in povzroča zmanjšanje tonusa in elastičnosti. Poudariti je treba tudi, da lahko v preveliki količini negativno vpliva na sklepni hrustanec.

Kandidati za to vrsto zdravljenja so:

- starostniki z napredovalo artrozo kolenskega/kolčnega sklepa v največ dveh do treh aplikacijah letno, medtem ko na primer čakajo na dokončno obliko zdravljenja (vgradnja umetnega kolčnega/kolenskega sklepa);

- športniki/mlajši s kroničnimi poškodbami, pri katerih druge metode zdravljenja ne delujejo, vendar se priporoča le v obliki enkratnega nanosa.

V vsakem primeru je najbolje obiskati zdravnika ortopeda ali fiziatra, ki se bo na podlagi anamneze, kliničnega statusa in izvidov skupaj z bolnikom odločil za najboljšo pot zdravljenja za vsakega posameznega bolnika.

Povzeto po adiva.hr