Zanimivo je, da je branje relativno nov pojav v človeški zgodovini, star le nekaj tisočletij. In vendar naši možgani ob njem aktivirajo iste dele, kjerkoli na svetu že smo. Nevroznanstvenik Stanislas Dehaene je prepričan, da možgani niso razvili novih delov samo za branje, ampak reciklirajo oziroma ponovno uporabijo obstoječe zmožnosti. Poenostavljeno to pomeni, da branje najverjetneje izkorišča možganska področja, ki smo jih prvotno uporabljali za prepoznavanje npr. vzorcev v naravi, kar je našim prednikom omogočalo preživetje v naravi. Danes pa to isto osnovno sposobnost uporabljamo za prepoznavanje črk in besed.

Ena najboljših stvari, ki jih lahko naredite za svoje možgane, je redno branje

Branje namreč dejansko spreminja in krepi povezave med nevroni v možganih, kar prinaša številne konkretne koristi. Ko berete, možgani niso pasivni, pač pa so zelo aktivni. S pomočjo diagnostične metode Magnetne resonance so ugotovili, da branje stimulira različna področja možganov in njihove povezave. Ameriški nevrolog Paul Wright branje imenuje 'superhrana za možgane'. Za razliko od večine hobijev branje veliko intenzivneje in učinkoviteje krepi kognitivne funkcije in ustvarjalnost, poudarja Wright.

Branje znatno znižuje ravni stresa

Različne raziskave so potrdile, da je branje lahko izjemno učinkovita strategija za sproščanje. Učinkovito je že kratko obdobje branja. Študija Univerze v Sussexu je ugotovila, da lahko že šest minut tihega branja literarnega dela povzroči zmanjšanje ravni stresa za kar 68 odstotkov. Ta učinek naj bi bil povezan z znižanjem srčnega utripa in sproščanjem napetosti v mišicah. Možganski procesi, ki se sprožijo med branjem, pomagajo preusmeriti pozornost s stresorjev ter omogočijo telesu in umu prehod v stanje sprostitve. To naredi branje dostopno in močno orodje za uravnavanje vsakodnevnega stresa.

Vpliv na dolgoročno kognitivno zdravje

V znanstveni literaturi se pogosto omenja vloga branja pri ohranjanju mentalne stimulacije, kar je kritičnega pomena zlasti v zrelih letih. Aktivna miselna dejavnost, ki jo spodbuja branje, naj bi upočasnjevala napredovanje nevrodegenerativnih bolezni, kot sta Alzheimerjeva bolezen in demenca. Redno branje, še posebej če vključuje branje naglas, ohranja možgane aktivne in angažirane. S tem krepi nevronsko odpornost, kar omogoča možganom učinkovitejše spopadanje s patološkimi procesi. Gre za preprost, a učinkovit preventivni ukrep proti kognitivnemu upadu.

Boljši spomin, osredotočenost in jezikovne sposobnosti

Branje ne samo upočasnjuje hitrost slabšanja spomina, ampak ga lahko tudi aktivno izboljšuje skupaj s splošnimi miselnimi sposobnostmi. Poleg tega študije ugotavljajo, da branje v primerjavi z uporabo družbenih medijev bistveno izboljšuje koncentracijo s povečevanjem sposobnosti za daljše razpone pozornosti. Kar zadeva jezik, branje predstavlja eno najučinkovitejših metod za pasivno in aktivno širjenje besednega zaklada, kar je temelj jezikovne kompetence. Redna izpostavljenost različnim besedilom izboljšuje ne samo razumevanje, temveč tudi sposobnost lastnega izražanja.

Poleg izboljšanja spomina in fokusa pa branje, še posebej ko gre za leposlovje, pomaga razvijati vaše analitične sposobnosti. Ko berete roman, vaše možgane spodbuja, da sledijo zgodbi, si zapomnijo podrobnosti, ocenijo situacije in ugibajo, kaj se bo zgodilo. Ta proces je odličen trening za kritično razmišljanje. Študija je razkrila, da branje ne le izboljšuje vaše miselne veščine, temveč tudi fizično spreminja in krepi vaše možgansko tkivo, s čimer vas dela bolj 'miselno gibčne' v različnih situacijah.

Ste vedeli, da branje koristi tudi vašemu telesu?

Redno branje lahko pomaga znižati vaš krvni tlak in izboljšati spanec. Bolj zdrav spanec je izjemno pomemben za celostno zdravje. Obstaja celo povezava med branjem in daljšo življenjsko dobo – branje ohranja možgane aktivne in podpira mentalni ter čustveni 'fitnes'. Na čustveni ravni nam knjige pomagajo doživeti vrsto čustev v varnem okolju, kar gradi našo odpornost. Branje o likih z različnimi izkušnjami pa razvija empatijo, kar je koristno za naše socialne odnose in sposobnost povezovanja z drugimi ljudmi. Knjiga je lahko tudi odlična zabava, ki sproži 'hormone sreče', kar zmanjšuje stres in izboljšuje počutje.

Kljub vsem dokazanim koristim pa vzpostavitev redne bralne navade v sodobnem svetu, polnem digitalnih dražljajev, pogosto predstavlja izziv. Obstajajo številne strategije za povečanje bralne aktivnosti, vendar mnoge temeljijo na visoki stopnji samodiscipline, kar morda ni izvedljivo za vse posameznike. Strokovnjaki priporočajo pristope, ki poenostavljajo proces in ga vključijo v dnevno rutino brez občutka preobremenjenosti. Trije preprosti nasveti, ki so podkrepljeni v literaturi, vključujejo skrbno izbiro bralnega gradiva, ki posameznika iskreno zanima (ne glede na žanr ali obliko), postavitev realističnega, minimalnega dnevnega cilja (na primer le ene strani), ki preprečuje občutek neuspeha, ter določitev specifičnega časa in prostora za branje, s čimer se ustvari rutinsko sidro, odporno na zunanje motnje.