Vizita.si
Stres in bolečina 2

Zdravje

Čas je, da sebe postavite na prvo mesto

Sandra Cvetkovič
14. 03. 2019 14.50
0

Tako za telesno kot za duševno zdravje je izjemnega pomena, da znamo prisluhniti sebi in svojim potrebam ter da si na različnih področjih v življenju postavimo prioritete. To pomeni, da se moramo naučiti reči NE, kadar nečesa ne zmoremo, da znamo presoditi, kdaj se upreti določeni razvadi, ki nam tako ali drugače škoduje, da ne vztrajamo v odnosih, ki nas ne osrečujejo in da pravočasno poiščemo pomoč, ko nas telo opozori, da nekaj ni v redu. Če ne znamo ali se bojimo reči NE, s tem sporočamo, da so nam drugi pomembnejši od nas samih, nam potrdi tudi psihologinja dr. Eva Boštjančič.

Reči NE na delovnem mestu med drugim pomeni, da znamo svojo situacijo in lastne občutke na pravilen in jasen način razložiti drugim, preden nas delovne obveznosti preplavijo in odnesejo v izčrpanost ali celo bolezen.
Reči NE na delovnem mestu med drugim pomeni, da znamo svojo situacijo in lastne občutke na pravilen in jasen način razložiti drugim, preden nas delovne obveznosti preplavijo in odnesejo v izčrpanost ali celo bolezen.FOTO: Dreamstime
Na videz povsem preprosta besedica NE je v našem besednjaku več desetkrat dnevno, žal pa je mnogi ne uporabljajo ravno takrat, ko bi bilo to najbolj potrebno. Zagotovo ste se tudi sami večkrat znašli v situacijah, ko ste se zavedali, da bi bilo za vas najbolje reči NE, a tega niste storili, bodisi zato, ker ste se bali zavrnitve, ali pa zato, ker niste želeli pokazati šibkosti oziroma ranljivosti, pomanjkanja poguma ali celo neolikanosti. Napaka! S tem ko ste ves čas na voljo za druge in ko potrebe drugih postavljate pred svoje, dolgoročno lahko škodite svojemu zdravju, tako fizičnemu kot mentalnemu. O tem, kdaj, kako in predvsem zakaj je pomembno reči NE, smo se pogovarjali s psihologinjo dr. Evo Boštjančič, ki je nekoč tudi sama v večini situacij, ko bi morala odreagirati drugače, odgovorila z ja, seveda, razumem, bo narejeno ... Dokler ni na lastni koži občutila posledic in se tako naučila reči NE ter s tem na prvo mesto postaviti najpomembnejšo osebo v njenem življenju – sebe. »Besedo NE je zelo težko izreči, tudi zaradi naše vzgoje, ampak mislim, da je ključno predvsem to, da se bojimo zavrnitve,« nam potrdi. Kot še poudari, NE nikakor ne izraža šibkosti posameznika, ampak kot rečeno takrat, ko ne znamo ali zmoremo reči NE, sporočamo, da so nam drugi pomembnejši od nas samih in da ne znamo poskrbeti zase ter slišati svojih potreb, torej tistega, kar je za nas ključno.
dr. Eva Boštjančič, psihologinja
dr. Eva Boštjančič, psihologinja FOTO: osebni arhiv

Pomembno je, da svoje potrebe zadovoljimo. Da znamo drugim povedati, kaj potrebujemo. Pri razvadah moramo najti zdravo mero, na delovnem mestu moramo drugim jasno pokazati, da smo preobremenjeni in potrebujemo počitek. V razmerjih je pomembno izraziti čustva in potrebe. V primeru bolečine je smiselno vzeti protibolečinsko sredstvo ali obiskati zdravnika.

Kako reči NE razvadam?

Čeprav si nočemo priznati, je marsikdo med nami odvisen od različnih prepovedanih substanc ali slabih razvad. Seveda ne moremo vseh metati v isti koš, a dejstvo, da smo z nečim zasvojeni, pa naj gre za alkohol, droge in cigarete ali pa ’le’ za kavo, morda sladkarije, za naše zdravje dolgoročno ne pomeni nič dobrega. V primeru, da gre za odvisnost, je treba vložiti veliko truda in samokontrole, če se želimo rešiti iz začaranega kroga odvisnosti in na prvo mesto postaviti lastno zdravje. Če sami ne zmoremo, je smiselno poiskati pomoč. Kadar pa gre zgolj za navado, je veliko lažje ukrepati in z nečim prenehati ali uživanje določene substance omejiti. Treba je najti pravo mero. Meja je pri vsakem posamezniku drugačna, najti jo mora vsak sam. In čeprav se vsi zavedamo, da so določene stvari za nas škodljive, se moramo sami odločiti, da bomo z njimi prenehali oziroma jih omejili. V nasprotnem primeru zagotovo ne bo učinka, nam potrdi tudi psihologinja. »Smo odrasli in se sami odločamo, kaj je dovoljeno ali zaželeno za nas in kaj ne – odločiti se moramo sami in si postaviti pomembna vprašanja. Ali zaradi te odvisnosti boljše ali slabše funkcioniramo? Nas odvisnost paralizira? Smo bolj ali manj učinkoviti na delovnem mestu? Smo manj v kontaktu s samim seboj?« Tudi v tem primeru je torej pomembno poslušati svoje telo, prepoznati znake in se naučiti reči NE.

Kako reči NE v službi?

V želji, da bi ugajali in bili cenjeni, ali pa v strahu, da ne bi dobili odpovedi, na delovnem mestu ves čas kimamo in brez ugovorov sprejemamo nove zadolžitve, po možnosti še tiste od sodelavca. Naloge na naši mizi se kopičijo, težko opravljamo redne zadolžitve, zanemarjamo družino in druge obveznosti, posledično pa smo vedno bolj pod stresom, utrujeni, zagrenjeni, razdražljivi, nerazpoloženi. Ne samo, da zaradi tega nalog ne opravljamo dovolj dobro, ampak s tem resno ogrožamo lastno zdravje. Je vredno? Kot svetuje naša sogovornica, moramo najprej sami prepoznati znake preobremenjenosti, nato pa nekaj v tej smeri narediti. Ne gre samo za to, da rečemo NE oziroma da nalogo brez pojasnila zavrnemo in je zadeva rešena. Reči NE na delovnem mestu namreč pomeni tudi, da znamo svojo situacijo in lastne občutke na pravilen in jasen način razložiti drugim, preden nas delovne obveznosti preplavijo in odnesejo v izčrpanost ali celo bolezen. »Zelo pomembno se mi zdi, da ko prideš v situacijo, ko si preobremenjen z delom, vprašaš kolega, ki te prosi za dodatno nalogo, ali pa vprašaš sam sebe – je ta naloga najin skupen cilj? Če je cilj skupen, bom z veseljem pomagala, če ni, pa je dobro pojasniti, kako si v danem trenutku zaseden, kaj te še čaka. S kolegom se zato skušaš dogovoriti za odlog te naloge. Treba je torej misliti na svoje prioritete in na čas. Sploh pa je najbolj učinkovita usmerjenost v eno samo nalogo,« pojasnjuje psihologinja in dodaja, da večopravilnost ne pomeni tudi učinkovitosti.

Kako reči NE v razmerju?

Zagotovo se je že vsak od nas kdaj znašel v nefunkcionalnem, lahko bi rekli celo nezdravem razmerju, ki je negativno vplivalo na naše počutje. Mnogi v takšnih razmerjih vztrajajo, čeprav niso srečni, bojijo se izraziti svoje občutke, bojazni, se tako ali drugače postaviti zase. Zakaj?

Reči NE v razmerju pomeni izraziti svoja čustva in potrebe, hkrati pa prisluhniti partnerju.
Reči NE v razmerju pomeni izraziti svoja čustva in potrebe, hkrati pa prisluhniti partnerju.FOTO: Dreamstime

»V nezdravih razmerjih vztrajamo zaradi strahu,« pojasnjuje Boštjančičeva. »Velikokrat gre za strah, ki temelji na financah, saj je lažje živeti v gospodinjstvu dveh kot pa sam. Nekatere je strah ostati sam, ker so šli iz primarne družine v partnerski odnos in niso nikoli bili sami, morda imajo slabo izkušnjo iz preteklosti ali pa preprosto ne znajo biti sami. Velikokrat vztrajajo tudi zaradi koraka v neznano.« Kadar nekaj v razmerju ne funkcionira, moramo ukrepati. »Treba se je najprej vprašati, kaj v odnosu ni v redu. Kaj so tiste stvari, zaradi katerih se jaz osebno ne počutim v redu, kaj me moti. Kot drugo se moramo zavedati, da sva v odnosu vedno dva, kar pomeni, da nikoli ni krivda samo na eni strani. Tretji korak je, da moramo stvari na pravilen način skomunicirati. Sicer je to nekoliko težje, ker so vpletena čustva, a vendarle moramo partnerju povedati, kaj čutimo, kaj potrebujemo. V odnosu moramo mi ostati mi. In če želimo odnos ohraniti, morava biti oba enako motivirana in se oba potruditi, da pride do spremembe v pravo smer.« Reči NE v razmerju torej pomeni izraziti svoja čustva in potrebe, hkrati pa prisluhniti partnerju. Če sami ne zmoremo, je smiselno poiskati pomoč psihoterapevta, ki bo znal ’prevajati’ naš jezik in nas bo naučil komunicirati.

Kako in kdaj reči NE bolečini?

Podobno kot v ostalih situacijah nemalokrat reagiramo tudi v primeru, ko se spopadamo z bolečino, pa naj gre za glavobol, zobobol, bolečino v križu ali kje drugje. Reči NE bolečini pomeni, da jo moramo prepoznati in ustrezno ukrepati. Dejstvo je, da je bolečina vedno povezana s tem, da nekaj v našem telesu ni v redu. Sicer vsaka bolečina še ne kaže resnejšega bolezenskega stanja, a to še ne pomeni, da jo lahko ignoriramo ali z lajšanjem bolečine odlašamo. Pravzaprav je bolečina izjemno zapletena, vzrok zanjo pa ni vedno poškodba tkiva, tako kot vsako poškodbo tkiva še spremlja bolečina. Lahko jo spremljajo različni dejavniki, na njeno doživljanje in trajanje pa lahko vplivata tako okolje kot duševno stanje posameznika. »V prvi vrsti moramo ločiti kratkotrajno in dolgotrajno bolečino,« opozori Boštjančičeva.

Reči NE bolečini pomeni, da jo moramo prepoznati in ustrezno ukrepati.
Reči NE bolečini pomeni, da jo moramo prepoznati in ustrezno ukrepati. FOTO: Dreamstime

Za kratkotrajno oziroma akutno bolečino je značilno, da nastopi hitro in traja nekaj dni ali tednov, pogosto jo spremljata pospešen srčni utrip in zvišan krvni tlak, včasih se pojavi znojenje. Lahko je prehodnega značaja, ko je na primer posledica stresa oziroma preobremenjenosti (glavobol), ter nas opozarja, da telo potrebuje počitek. V takšnih primerih je smiselno vzeti protibolečinsko tableto, ki je na voljo brez recepta. Ravno tako je protibolečinska tableta dobrodošla v primerih, ko začutimo bolečino v hrbtenici, mišicah, sklepih ali pa v primeru menstrualnih bolečin ter zobobola. Učinkovita rešitev v primeru tovrstnih težav je Nalgesin S. Namenjen je zdravljenju blage do zmerne akutne bolečine. Deluje že v 15 minutah in med vsemi protibolečinskimi zdravili za samozdravljenje deluje najdlje (od 8 do 12 ur). Vsebuje učinkovino naproksen, ki ima trojno delovanje: protibolečinsko, protivnetno in protivročinsko. V kolikor akutne bolečine ne bomo zdravili, se ta lahko razvije v kronično bolečino in lahko vodi do dodatnih telesnih in psihosocialnih težav (nemir, potrtost, tesnoba …) Pomembno je torej, da zdravljenje začnemo dovolj zgodaj, ko lahko z manjšimi odmerki zdravil bolečino hitro in dovolj dobro obvladamo. Seveda se moramo zavedati, da niso vse vrste bolečin primerne za samozdravljenje, zato je v primeru nenavadnih simptomov nujen obisk zdravnika. »Ne smemo pa pozabit niti na to, da nam vsaka bolečina jemlje energijo in da naše telo ob in po bolečini potrebuje počitek. In če telo ne okreva popolnoma, se v njem nabirajo informacije, ki lahko dolgoročno pripeljejo do veliko bolj hudih bolezenskih stanj, ki si jih nihče ne želi. Starejši kot smo, težje prenašamo določene stvari in posledice so lahko dolgotrajnejše. Pomembno je, da telesu prisluhnemo in mu pomagamo, ko je to mogoče,« za konec še doda naša sogovornica.

Preverite, ali znate reči NE!

Na spletni strani www.nalgesin.si poteka kviz z naslovom Znaš reči NE? Od skoraj 2.000 posameznikov, ki so že odgovorili na vprašanja v kvizu, jih 38 odstotkov ne zna reči NE, 55 odstotkov vprašanih pogosto reče NE, 7 odstotkov pa jih vedno reče NE. Kaj nam povedo ti odstotki, nam pojasni psihologinja: »Rezultat je pričakovan. Ljudje, ki bi v vsaki situaciji vsaki stvari rekli ne, so v našem okolju res redki. Po drugi strani pa so tudi situacije, ki včasih zahtevajo, da rečemo DA, to bom naredila, to nalogo bom prevzela. Ravno tako včasih rečemo DA mastni hrani, na primer v pustnem času. Lahko bi rekli, da je rezultat tudi odraz slovenske vzgoje, hkrati pa kaže, da ljudje vedno bolj ozaveščajo skrb zase in za svojo dobrobit.«

Vas zanima, v katero skupino ljudi sodite vi? Kliknite TUKAJ in rešite kviz!

Če povzamemo, je za naše psihično in fizično zdravje izjemnega pomena, da se naučimo pravočasno reči NE. Prisluhnimo sebi in svojim potrebam, saj če se bomo mi dobro počutili, bomo na vseh področjih bolj funkcionalni, učinkoviti in predvsem srečnejši.

Besedilo obravnava zdravilo brez recepta. Pred uporabo natančno preverite navodila! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Sponzorirana vsebina

ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 587