Cepljenje je še ena preventiva, ki pa prepreči samo okužbo, ki lahko pripelje do predrakavih sprememb in raka. “Danes ni več nobenega dvoma, da tega povzroča okužba s humanimi papilomavirusi, zaradi tega odkritja je bila podeljena Nobelova nagrada. Deklice, ki so cepljene proti HPV, imajo do 90 odstotkov manjšo verjetnost, da bi zbolele. Če je ženska cepljena in se udeležuje presejalnega pregleda, je verjetnost, da bo kadar koli zbolela, izjemno majhna.” |
Avstralija spada med države, ki se lahko pohvalijo z najvišjo precepljenostjo. "Vse države z visoko precepljenostjo pa beležijo pomembno upadanje števila okužb s HPV, genitalnih bradavic, predrakavih sprememb in raka," pove prof. dr. Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. "Na drugi strani so države, ki imajo največ raka na materničnem vratu, tiste, ki nimajo uvedenega brezplačnega cepljenja.” Dodal je še, kako vsakič, ko uvedemo cepljenje, v določenem času pričakujemo učinke. Toda v primeru cepljenja proti HPV naj bi ti prišli celo prej, kot so pričakovali tudi najbolj optimistični.
Cepivo je “extremely safe” ali izjemno varno “Prvič v zgodovini medicine je Svetovna zdravstvena organizacija uporabila močno besedno zvezo extremely safe ali izjemno varno,” poudarja prof. dr. Poljak. “Nobeno cepivo še ni bilo večkrat preizkušeno. Od leta 2007 do sedaj je bilo sedem natančnih pregledov varnosti. Edini resni možen stranski učinek je huda alergijska reakcija. Možnost anafilaktičnega šoka je 1,7 primera na milijon doz. Zato tega tudi še nismo imeli v Sloveniji, saj smo do sedaj cepili približno 100 tisoč oseb.” Zgodi se še, da oseba pri cepljenju kratkotrajno izgubi zavest, a po besedah zdravnika se to lahko zgodi zaradi strahu pred cepljenjem. Do sedaj je bilo po svetu razdeljenih že več kot 270 milijonov odmerkov cepiva, dodaja Nadja Šinkovec, dr. med., specialistka javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje – NIJZ. Povsod spremljajo morebitne neželene učinke. “In tudi po podatkih našega registra je teh malo. Najpogostejše so lokalne reakcije. Torej bolečina, rdečina, oteklina na mestu vboda. Pojavljajo se tudi blage zmerne reakcije. To so povišana temperatura, utrujenost, slabost, glavobol.” |
Precepljenost v Sloveniji je bila lansko šolsko leto 49,8-odstotna, kar je premalo. “To pomeni, da je bilo cepljenih približno polovica deklet in da se žal polovica staršev ne odloča za cepljenje. Najslabša precepljenost je v Ljubljani.” Cepi se v okviru sistematskih pregledov v šestem razredu osnovne šole. Brezplačno se lahko pozneje še vedno cepijo dekleta, ki so obiskovala šesti razred v šolskem letu 2009/10 ali kasneje. O tem naj vprašajo svojega zdravnika.
Cepljenje dečkov je zaenkrat samoplačniško. A kot pove Šinkovčeva, na inštitutu ravno pripravljajo predlog za Zdravstveni svet, da bi cepljenje postalo brezplačno tudi za dečke. “Če bo sprejet, bomo morda že v naslednjem šolskem letu lahko tudi dečke cepili na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja.”
“Cepimo z najsodobnejšim devetvalentnim cepivom, ki zaščiti pred devetimi različnimi genotipi okužbe s humanim papilomavirusom." Zaščiti pred sedmimi najpogostejšimi, ki povzročijo okoli 90 odstotkov raka materničnega vratu, ter še pred dvema manj pogostima, ki pa povzročata do 90 odstotkov genitalnih bradavic. "Cepiva so najbolj učinkovita v populaciji, ki še ni spolno aktivna in se tako še ni srečala z okužbo.” Če je ženska kasneje s katerim od genotipov že okužena, pa je cepljenje še vedno priporočljivo, saj lahko prepreči nadaljnje okužbe z drugimi genotipi. “Zaščita je dolgotrajna, poživitveni odmerki niso potrebni.”
Zakaj cepiti tudi dečke?
Človeški papilomavirusi lahko povzročajo še nekatere druge rake, za katerimi lahko zbolijo tudi moški. Sicer pa se s cepljenjem dečkov oziroma moških zvišuje precepljenost populacije. S HPV se namreč lahko okužijo tudi moški, ki lahko nato okužbo prenesejo na svoje partnerice.
Če preprečujemo okužbe s HPV, pa tudi zmanjšujemo tveganja za zaplete pri nosečnosti, poudarja doc. dr. Leon Meglič z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, zdravnik, ki operira ženske s predrakavimi spremembami. In poudarja, da s cepljenjem preprečujemo, da bi do teh prišlo.
Dodaja, da je predrakave spremembe sicer lažje zdraviti kot rakave, da pa jih kljub temu ne smemo imeti za nedolžne. “Da bi preprečili razvoj bolezni, moramo odrezati del materničnega vratu. Pacientke so večinoma mlajše ženske, ki so v rodni dobi, sploh še niso rodile ali bi rade rodile še enkrat, dvakrat. Kaj to pomeni za njih? Maternični vrat je oslabljen in statistično gledano imajo večjo verjetnost za prezgodnji porod ali druge zaplete pri nosečnosti.”
Slovenija je bila leta 1962, ko se je vzpostavil register raka, s to boleznijo izjemno obremenjena. Incidenca raka na materničnem vratu je bila takšna, kot je danes v Afriki. S programom ZORA se je pojav tega raka izjemno zmanjšal. Danes na leto zboli okoli 120 žensk. Večinoma tiste, ki se ne udeležujejo presejalnega pregleda.
Raka je torej manj. Toda še manj bo tudi predrakavih sprememb, če se bo pri nas povečala precepljenost, so si enotni vsi strokovnjaki. Nimamo pri vseh rakih možnosti preventive. Pri tem jo imamo. |
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV