1. Cimet

Cimet je ena najstarejših začimb in je pravi nutricionistični zaklad. Bogat je namreč z antioksidanti, ki preprečujejo oksidacijo celic in uničujejo proste radikale. Antioksidanti tako telo varujejo pred boleznimi, kot so rak, alzheimerjeva bolezen, diabetes in parkinsonova bolezen. Poleg tega cimet pomaga pri boljšem izločanju hormona inzulina, kar znižuje količino sladkorja v krvi in varuje pred srčno-žilnimi boleznimi. Ker normalizira nivo sladkorja v krvi, je izjemno priporočljiv za bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2.

Zaradi njegovih protivnetnih delovanj ga priporočajo za zdravljenje artritisa, odpravo infekcij kože, lajšanje prehlada (predvsem v kombinaciji z medom). Cimet deluje še protiglivično in pomaga pri zdravljenju kandidoze – glivičnega vnetja nožnice. Pozitivno pa deluje še na prebavo, saj je odličen vir redkega mangana, prehranskih vlaknin, železa in kalcija.

Koliko? Zaradi zgoraj naštetih pozitivnih učinkov je dobro, da cimet vključite v svoj jedilnik vsak dan. Z njim si začinite kavo, čaj ali jutranji sveže stisnjen sok, dodajte ga v kosmiče ali ga uporabite pri kuhi. V kombinaciji s kumino in čilijem v prahu se dobro poda še k ribam, piščancu ali jagnjetini. Pol čajne žličke cimeta na dan bo zadostovalo.

2. Žajbelj

Ste vedeli, da je žajbelj začimba, ki izboljšuje spomin in razpoloženje? Poleg tega je priporočljiv za bolnike z alzheimerjevo boleznijo in demencami. Tako kot predpisana zdravila namreč tudi žajbelj vsebuje encim, imenovan acetilcholinesteras, ki izboljšuje funkcije možganov. 
 

Žajbelj še izboljšuje prebavo in preprečuje vročinske vale ter druge stranske učinke menopavze, saj deluje podobno kot estrogen. Sicer je splošni javnosti bolj poznan kot idealno sredstvo proti vnetju žrela, uporabljamo pa ga še za izpiranje ust pri težavah, povezanih z razjedami, in vnetju dlesni.

Koliko? Četrtina do polovica čajne žličke žajblja nekajkrat na teden je priporočljiva mera za uživanje tega zelišča. Dodate ga lahko enolončnicam ali juham, ga uporabljate kot polnilo ali z njim premažete pečeno meso. Lahko pa si pripravite tudi čaj in liste posušenega žajblja za 5 do 10 minut potopite v vročo vodo.

3. Kurkuma

Kurkuma je bila izjemno cenjeno zelišče že v indijski ajurvedski medicini, v kateri so jo uporabljali za težave s prebavo, za čiščenje krvi, sečil, za zdravljenje ran, kožnih bolezni, holesterola … Vse bolj priljubljena pa postaja tudi v zahodni znanosti. Zaradi svojih sestavin je kurkuma izjemno močan antioksidant, študije pa dokazujejo, da celo zavira rast tumorskih celic in amiloidnih plakov. Strokovnjaki so še ugotovili, da lahko že samo s tem, da mastnim jedem dodajamo kurkumo in druga zelišča, ki veljajo za močan antioksidant, zmanjšamo možnosti za srčno-žilne bolezni. Ta namreč pomagajo uravnavati raven trigliceridov in inzulina v krvi. Poleg tega je kurkuma močan COX-2 inhibitor – tako kot nesteroidna protivnetna zdravila, le da nima neprijetnih stranskih učinkov. 

Kljub vsemu jo je treba uživati v pravi meri. Prevelika količina kurkume lahko povzroči krvne strdke ali poslabša delovanje žolčnika, saj pospešuje izločanje žolča, ki je v črevesju pomemben za prebavo maščob.

Koliko? Čajna žlička kurkume trikrat tedensko je optimalna mera, s katero boste ohranjali zdravje in se izognili nevarnostim. Kurkuma je pogosto uporabljena začimba v indijski kuhinji, tam jo dodajajo različnim juham in drugim jedem. Uporablja se tudi kot dodatek h grški solati s piščancem in jogurtom, dobro pa se poda tudi k morskim jedem.

4. Timijan

Težko si je predstavljati kontinentalno kuhinjo brez aromatičnega timijana. A nas predvsem zanima zaradi njegovih protimikrobnih učinkov. Če uporabljate ustno vodico ali ekološka čistila, potem je veliko možnosti, da ta vsebujejo olje timijana. Poleg tega timijan izboljšuje prebavo in pomaga pri odpravljanju vetrov. Dober pa naj bi bil celo za zdravo lasišče.

Koliko? Čajna žlička svežega timijana ali četrtino do polovico čajne žličke suhega timijana približno trikrat na teden. Timijan lahko tako kot cimet uporabite skorajda pri vsaki jedi. Dodajte ga piščancu, ribi ali zelenjavi. Skupaj z limono se dobro poda tudi poletnim koktajlom.

5. Ingver

Ingver so uporabljali tako v starodavni kot v sodobni medicini, in sicer predvsem za želodčne težave. Poleg tega so klinične študije dokazale, da ingver pomaga zoper slabost, pospeši prebavo, varuje pred razjedami želodca in lajša bolečine (menstrualne, bolečine v mišicah, migrene).
 

Ingver deluje podobno kot nesteroidni antirevmatiki in inhibira delovanje ciklooksigenaz (COX). Gre za skupino encimov, ki so prisotni v telesu, še posebej v črevesju, želodcu, ledvicah in trombocitih, kjer sodelujejo pri zaščiti in pravilnem delovanju tkiv oziroma organov. Odgovorni so za pravilno strjevanje krvi, uravnavanje krvnega tlaka, za normalni spalni ciklus in zdravljenje vnetij v telesu. Prav zato je odlična izbira za vse, ki trpijo za osteoartritsom ali kakšnim drugim kroničnim vnetnim stanjem.

A seveda v pravi meri. Prevelika količina ingverja lahko povzroči vetrove in zgago ali celo poslabša stanje pri žolčnih kamnih. Poleg tega lahko vpliva na delovanje nekaterih zdravil.

Koliko? Če ne jemljete zdravil ali nimate zgoraj omenjenih težav, potem lahko ingver uživate vsak dan. Zaradi svojega močnega okusa je nepogrešljiva začimba azijske in indijske kuhinje, a se ponavadi uporablja v majhnih količinah. Poleg cimeta ga lahko dodate še v črni čaj z mlekom, odličen je za uporabo pri peki medenjakov, kolačev in jabolčnih mafinih.

6. Rožmarin

Rožmarin so za boljši spomin uporabljali že v antični Grčiji, ko je bil za študente tako pomemben, da so ga s seboj nosili kar zataknjenega v lase, medtem ko so se pripravljali za pomembnejše izpite. Sodobna znanost pa se strinja: karnozolna kislina, ki jo vsebuje rožmarin varuje možgane pred prostimi radikali in zmanjšuje možnosti za možgansko kap ali alzheimerjevo bolezen. Poleg tega je rožmarin močan antioksidant. Zadnja raziskava Ameriškega združenja za boj proti raku je pokazala, da karnozol v rožmarinu zavira razvoj raka.

Tako kot številna druga zelišča morate tudi rožmarin uživati zmerno. Še preden greste v trgovino po zalogo dodatkov iz rožmarina, tako pri svojem zdravniku preverite, ali ga lahko uživate. V večjih količinah namreč morda izzove napade podobne epiletičnim napadom in povzroči slabšo absorbcijo železa v telesu. Čezmerni rabi rožmarina naj se izognejo tudi nosečnice, saj se je v tradicionalni medicini uporabljal celo za sprožitev splava.

Koliko? Začimba, ki je izjemno cenjena v italijanski in francoski kuhinji, je za uživanje priporočljiva nekajkrat na teden, in sicer ne več kot majhno čajno žličko. Uporabite jo lahko pri pripravi pečenega piščanca ali ob jedeh iz paradižnika, gob, jajčevca in bučk. Dodajte jo prilogam ali juham, lahko pa celo poletni sadni solati. Rožmarin lahko uporabite tudi v kombinaciji s timijanom ali žajbljem.

7. Žafran

Pregovor ''drag kot žafran'' ni kar tako. Ta začimba je namreč najdražja na svetu in dosega ceno kar 11 evrov na gram.

Pridelujejo jo predvsem na Bližnjem vzhodu, rdeče zlate niti žafrana pa je treba nabirati ročno in z izjemno previdnostjo. Njegova visoka cena pa bi lahko odtehtala njegove pozitivne učinke na zdravje. Kot kaže raziskava, opravljena leta 2007, žafran deluje antidepresivno podobno kot prozac. Druga raziskava je še pokazala, da žafran pospeši prekrvavitev možganov, kar izboljšuje kognitivne funkcije, Italijani pa so leta 2009 dokazali, da ima ta začimba pozitivne učinke na gene, ki uravnavajo delovanje celic vida, kar bi lahko upočasnilo razvoj degenerativnih bolezni oči.

Sicer ga zdravilci uporabljajo še za zniževanje telesne temperature, zdravljenje krčev, težav jeter, revme in vnetih živcev. Kljub vsemu se je v tem primeru o njegovi uporabi treba posvetovati z zdravnikom, saj lahko prevelike količine žafrana delujejo kot narkotik.

Koliko? Res je žafran izjemno drag, a izkazalo se je, da k sreči imajo že izjemno majhne količine te začimbe pozitivne učinke na zdravje. Nutricionisti priporočajo desetino žlice nekajkrat na teden. Žafran se izjemno poda riževim jedem, zato ga dodajte paelli (španska jed), kheeru (indijska sladica – rižev puding), rižotam ali kakšni drugi jedi iz riža.

8. Bazilika

V resnici izvira iz Indije, kjer so jo tradicionalno uporabljali za zdravljenje astme, stresa in sladkorne bolezni.

Tako kot timijan ima tudi bazilika močne antimikrobne in protivirusne učinkovine, ki vas lahko obvarujejo celo pred bakterijami Listeria in E. coli. Bazilika je naravni COX inhibitor, kar pomeni, da je še posebej priporočljiv za ljudi, ki imajo artritis ali kakšne druge vnetne težave. Začimba je še odličen vir betakarotena, ki se v telesu pretvarja v vitamin A, in mineralov, kot so magnezij, železo in kalcij.

Koliko? Velika žlica sveže bazilike ali četrtina do polovice žlice posušene bazilike trikrat na teden je optimalna mera, ki bo prinašala pozitivne učinke na zdravje. Zeleno začimbo dodajajte jedem iz paradižnika, testeninam, solatam ali picam.

9. Pekoča paprika

Ljudje pekočo papriko uporabljajo že skoraj 10.000 let. Japonski mojstri karateja so jo jedli, da bi z njo okrepili svojo moč volje, afriški pridelovalci za to, da so z njo odganjali slone s svojih pridelovalnih polj. V Mehiki pa pravijo, da vas je poljubil hudič, ko se vam zaradi žgočega okusa pekoče paprike zasolzijo oči in začnejo po obrazu prikazovati potne srage.

A k sreči je za to odgovorna snov kapsaicin, ki je izjemno zdravilna. Raziskave so pokazale, da lajša glavobole, artritis in druge kronične bolečine. Ostrina namreč omili bolečino, saj kapsaicin zavira sproščanje P-proteina, kar moti nenehen prenos signala za bolečino v možgane. Večja kot je koncentracija kapsaicina, manjša je bolečina. Poleg tega ta snov pomaga sproščati endorifine – hormone sreče, kar izboljšuje razpoloženje in uravnava raven sladkorja v krvi. Nekateri znanstveniki so celo prepričani, da preprečuje raka, a raziskave še potekajo. Kljub splošnemu prepričanju, da pekoča paprika in druge pekoče jedi uničijo vse škodljive mikroorganizme v telesu, pa temu ni tako. Na žalost pekoče še ne pomeni protibakterijsko.

Koliko? Ne marate začinjene hrane? Nič hudega, tako kot pri žafranu ima tudi pekoča paprika pozitivne učinke na zdravje že v majhnih količinah, in sicer je priporočljiva osmina čajne žličke nekajkrat na teden. Nepogrešljiva je v mehiški kuhinji pri pripravi juh, omak, kot je salsa, piščančjih jedi in celo v karamelnih ali čokoladnih sladicah. In še en nasvet! Če bo pekoč občutek premočan, ga ne gasite z vodo, ampak z mlekom. Žgoč kapsaicin namreč ni topen v vodi, mleko pa vsebuje beljakovino kazein, ki bo ustavila pekoč občutek v grlu.