Zatekanje določenega predela našega telesa je lahko posledica udarca ali pa denimo prevelikega vnosa soli v telo. Strokovnjaki pa pravijo, da je lahko oteklina, če se pojavi na določenih delih telesa, tudi znak diabetesa. 

Bodite pozorni na roke, gležnje in noge

Seveda tega simptoma nikoli ne smete prezreti, saj vam telo tako sporoča, da je nekaj narobe. Če pa opazite otekanje v rokah, sklepih in nogah, je to lahko simptom diabetesa, pišejo na spletni strani diabetes.co.uk. Takšne otekline, ki nastanejo zaradi kopičenja tekočine v telesu, imenujemo edemi.

Diabetes mellitus je skupina presnovnih motenj, katerih glavna značilnost je hiperglikemija, tj. povišana raven glukoze/sladkorja v krvi. Do oslabljene presnove glukoze pride zaradi pomanjkljivega delovanja inzulina, kar je posledica motenj v izločanju inzulina, motenj njegovega delovanja ali kombinacije navedenega. Večina bolnikov o skritih simptomih zdravniku poroča šele, ko je že prepozno. Bolezen preide neopazno, povišana raven sladkorja pa sčasoma nepopravljivo poškoduje živce in ožilje ter lahko povzroči hipertenzijo, srčni infarkt, možgansko kap, slepoto, gangreno noge in hudo okvaro ledvic ter poveča dovzetnost za okužbe.

Obstajajo tudi drugi vzroki za sladkorno bolezen

Slab obtok je najpogostejši vzrok za sladkorno bolezen, vendar ni edini. Po navedbah Healthline.com so lahko drugi dejavniki debelost, težave s srcem ali ledvicami, nizka raven beljakovin in zdravila. Možen vzrok je tudi venska insuficienca – stanje, ko žile na nogah 'ne dovolijo', da bi kri šla v srce. Vsekakor se je treba pogovoriti s svojim zdravnikom, da preveri, ali gre za sladkorno bolezen.

Kakšni so simptomi sladkorne bolezni?

Pogosto uriniranje in žeja sta najpogostejša. Povprečen človek urinira od štiri- do sedemkrat v enem dnevu, ljudje s sladkorno boleznijo pa urinirajo pogosteje. V normalnih okoliščinah naše telo absorbira glukozo, ki prehaja skozi ledvice, ko pa diabetes povzroči nenadno zvišanje ravni krvnega sladkorja, se v krvi kopiči odvečni sladkor (glukoza). Ledvice se morajo bolj potruditi, da lahko presežek sladkorja filtrirajo in absorbirajo, če pa ne morejo delovati dovolj hitro, se presežek sladkorja izloči z urinom. Od tod torej povečana potreba po uriniranju. Pogostejše uriniranje vodi tudi do dehidracije in večje potrebe po tekočini. Logično je, da bo pogostejše uživanje tekočine povečalo tudi potrebo po uriniranju.

Neželena izguba teže. Ker telo ne dobi dovolj energije iz zaužite hrane, bo začelo energijo črpati iz mišičnega in maščobnega tkiva, da bi nadomestilo to pomanjkanje. To pomeni, da lahko shujšate, tudi če imate običajne prehranjevalne navade ali ne spremenite stopnje telesne (ne)aktivnosti.

Slabost. Ko je telo prisiljeno zaužiti maščobe, ustvari ketone, ki se kopičijo v krvi. Ko njihova koncentracija doseže nevarno raven, lahko pride do ketoacidoze. Prav ti ketoni lahko povzročijo občutek slabosti.

Suha usta in srbeča koža. Telo zaradi pogostega uriniranja porabi več tekočine, to pa pomeni manj vode za druge organe in za telesne potrebe. Dehidracija povzroči suha usta in suho, srbečo kožo.

Zamegljen vid. Sprememba nivoja tekočine v telesu lahko povzroči otekanje oči in s tem težave z vidom, ki je lahko zamegljen. Oči dobesedno spremenijo svojo obliko in izgubijo sposobnost fokusiranja na predmete.

Glivične okužbe. Glivice se hranijo s sladkorjem. Če ga imate preveč, bodo glivice po njem tako rekoč 'ponorele' in se nekontrolirano razmnožile. Glivične okužbe so dolgotrajne in jih je težko odpraviti, najpogosteje pa se pojavijo med prsti na rokah in nogah, pod prsmi in okoli genitalij.

Povzeto po Ordinacija.hr