Uživajte 'živo' hrano

Četudi bi ob omembi naslova mislili, da je govora o vegetarijanskem ali veganskem načinu prehranjevanja, temu ni tako. 'Živa' hrana je tista, ki prihaja neposredno iz narave in ni industrijsko predelana. Bast Kast meni, da bi se ljudje ne zgolj zaradi hujšanja, temveč zaradi splošnega zdravega življenjskega sloga morali truditi, da bi uživali čim več stročnic, oreščkov, semen, zelišč, zelenjave, sadja, rib in mesa, za katerega vemo, od kje prihaja. Takšno hrano omenjeni avtor imenuje naravna ali 'prava' hrana. Vsekakor so nekatera živila zdrava, četudi so predelana, denimo nekateri polnozrnati izdelki ali pa minimalno predelana ovsena kaša, navsezadnje tudi jogurt in sir. 

Glavni vir hrane naj predstavljajo rastlinska živila

Drugo najpomembnejše pravilo je: jejte več hrane rastlinskega izvora in čim manj živalskega izvora. Naj vaša stranska jed ne bo zelenjava, ampak meso. Skoraj vse rastline v izvirni obliki (kot tudi vse vrste užitnih gob) so najbolj zdrava živila, po katerih lahko posežete, ne glede na to, kako so pripravljene. Z visoko predelano rastlinsko hrano pa so stvari seveda drugačne. Veliko lahko naredimo tako zase kot tudi za okolje, navsezadnje pa za lokalne kmete, če kupujemo domačo nepredelano hrano. 

Uživajte več rib in manj mesa 

Pri mesu naj bi bila hierarhija naslednja: najbolj zdrave so maščobne ribe in morski sadeži. Slednje ne velja za ocvrte ribe! Sledi piščančje ali puranje belo meso, predvsem domača perutnina, ki je živela tako rekoč 'zdravo življenje'. Če imate radi goveje meso, jagnjetino ali svinjino, jih uživajte občasno in ne v obliki industrijskih mesnih izdelkov, kar pomeni, da se izogibate industrijsko pridelanim klobasam in hrenovkam. 

Zmanjšajte vnos sladkorja

Problem sladkorja ni v sladkorju na splošno, temveč v obliki, v kateri ga uživamo. Nekatera živila, na primer pšenični kalčki, vsebujejo sladkor, hkrati pa imajo visoko vsebnost rastlinskih beljakovin, vlaknin, vitamina E, folne kisline in omega-3 maščobni kisline. 

Ne bojte se maščob 

Zaradi uživanja maščob kot takšnih ne boste pridobivali teže. Mononasičene in polinenasičene maščobne kisline so celo priporočljive; to so denimo oreški. Priporočljive pa so tudi ribe, kot je losos, lanena in chia semena, oljčno in repično olje, pri siru in maslu pa moramo biti že zmerni. 

Preudarno uživajte ogljikove hidrate

Vse diete z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov so se pokazale kot zelo učinkovite pri hujšanju. Ker pa je njihova učinkovitost v veliki meri odvisna od posameznih značilnosti, lahko samo eksperimentiranje in samo opazovanje določata, kako se telo odziva na nizek vnos ogljikovih hidratov. Zlasti v primeru odpornosti na inzulin kot pogoste posledice debelosti se je treba izogibati hitro prebavljivim ogljikovim hidratom, kot so beli kruh, krompir in riž (pa tudi sladkor in sadni sokovi, ne pa polno sadje in počasi prebavljivi ogljikovi hidrati, kot so stročnice). A kot že rečeno, pri tem je potrebno poudariti, da tovrstna dieta ne ustreza vsakomur. 

Čim več beljakovin

Ko je govora o občutku sitosti, vsi vemo, da ni vsaka kalorija enaka. Če želite shujšati, dodajte v svojo prehrano malo več beljakovin v obliki jogurta, skute, rib, morskih sadežev, semen in različnih vrst stročnic.

Intervalno prehranjevanje 

Prehranjevanje, ki ga mu posvečajo različni strokovnjaki vedno več pozornosti, je tako imenovano intervalno prehranjevanje oz. metoda po 16 : 8. Tovrstno prehranjevanje pomeni, da osem ur uživamo hrano in se prehranjujemo, šestnajst ur pa se postimo. Slednje je odvisno od številnih dejavnikov – od tega, kdaj vstajamo, kakšno službo in dodatne aktivnosti imamo, a tovrstna metoda naj bi bila učinkovita za večino ljudi. Ne čutite lakote ob jutrih? Preprosto si zajtrk uredite drugače in se dlje prehranjujte. Pri tem pa vseeno upoštevajte nasvet, da je večino kalorij dobro zaužiti v prvi polovici dneva, dodatnim obrokom pa se je priporočljivo izogibati pozno v noč.

Nobena dieta ni takšna, da bi odgovarjala vsem in vsakomur. Razlikujemo se od posameznika do posameznika, od telesa do telesa, tako rekoč pa lahko praktično trdimo, da niti eno bitje ni enako kot je drugo. Posledično nam, še manj pa našemu telesu, ne ustrezajo enake stvari in navsezadnje načini prehranjevanja. Preizkušajte različne stvari, v primeru diagnoz in različnih bolezni, pa se vedno posvetujte s svojim zdravnikom. 

Povzeto po miss7zdrava